Izbor hokej

Poudarki

  • O Jesenicah, reprezentanci, zdravju in uspehih
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 50 glasov Ocenite to novico!
Marcel Rodman, kapetan Slovenije na SP-ju 2008
Kot meteor je zablestel na SP-ju 2002, ko je prav na vseh šestih tekmah elitnega prvenstva dosegel po en gol. Med elito je na 49 tekmah prispeval 9 golov in 12 podaj, v Diviziji I pa na 30 tekmah 5 golov in 22 podaj. Na olimpijskih igrah je odigral 9 tekem in se vpisal med strelce z golom proti ZDA v Sočiju. Skupno je za reprezentanco Slovenije odigral 184 tekem. Foto: www.alesfevzer.com
Marcel Rodman
Marcel Rodman je za Slovenijo debitiral na znamenitem SP-ju 2001 v Ljubljani, ko so si risi prvič priigrali mesto med hokejsko elito, zadnjič pa je kot ris zaigral na letošnjih olimpijskih igrah v Pjongčangu. Foto: www.alesfevzer.com
       Vedeli smo, da NHL obstaja, da je to neka super liga. Ko sem bil majhen, je bilo vse, kar sem si želel, igrati za Jesenice, ker sem to poznal, ker sem to čutil, sanjal sem samo o tem.       
Marcel in David Rodman ter Aleš Kranjc v dresu Jesenic leta 2008
V klubski karieri je zaigral za 13 različnih klubov v 8 različnih ligah. Največ in najbolje je igral v Ligi Ebel, kjer je na 313 tekmah v dresu Jesenic, Vienne Capitals, Graz 99ers in KAC-a dosegel kar 287 točk. Od Slovencev v elitni avstrijski ligi je uspešnejši le Žiga Pance (291 točk na 505 tekmah). Foto: www.alesfevzer.com
       Vloga kapetana je bila takrat res utrujajoča. Sam vlogo kapetana zelo rad sprejmem. Če sem kapetan, najdem najboljšo verzijo sebe na ledu, ker kot vodja moraš voditi, tako da sem bil vedno z veseljem kapetan. Zaradi tiste sezone, ko smo šli v Kanado (SP 2008), ker je bilo toliko stvari zraven, mi je pa bilo v breme. Nisem bil več najboljša verzija samega sebe, tako da sem takrat odstopil.       
David Rodman, Andrej Hebar in Marcel Rodman
Z dve leti mlajšim bratom Davidom je Marcel Rodman preigral skupaj kar osem celih klubskih sezon, pri čemer se je zaradi slabšega vida pogosto zanašal na njegova opozorila, zlasti o visokih podajah ali strelih ter pravočasnih menjavah. Foto: EPA
David Rodman, Tomaž Razingar in Marcel Rodman
Od trojice treh jeseniških R-jev ostaja aktivni igalec samo še David Rodman, a tako Tomaž Razingar in Marcel Rodman še nista rekla zadnje v hokeju in vsak po svoje skušata pomagati, da se bodo še našli dostojni nasledniki. Foto: www.alesfevzer.com
VIDEO
Marcel Rodman po koncu ka...
VIDEO
Portret Marcela Rodmana i...

Dodaj v

Od malega sem bil rdeč, a zadnja sezona na Jesenicah je bila črna pika

Marcel Rodman ob koncu igralske kariere za TV Slovenijo
5. avgust 2018 ob 07:25
Zagreb - MMC RTV SLO

Na prvem svetovnem prvenstu Slovenije med elito 2002 je zadel na vsaki tekmi, naslednjih 16 let je bil ključni center risov, v Ligi Ebel in domačih Jesenicah je pustil neizbrisen pečat. Marcel Rodman zdaj začenja novo poglavje - trenersko in vodstveno.

Po 17 letih profesionalne hokejske kariere se je res zbudil nekega jutra in si rekel: "To je to!", s čimer je bilo konec plodovite igralske poti starejšega izmed bratov Rodman. Otrok Jesenic, železar letnik 1981, ki je tik pred 16. rojstnim dnem tragično izgubil očeta. Rešitev je bila triletno kaljenje v domovini hokeja Kanadi, v Peterboroughu v Ontariu. Z dobrimi igrami pri Petsih v OHL-u je na naboru 2001 postal tretji Slovenec, ki ga je izbralo NHL-moštvo, kot 282. ga je v 9. krogu izbral Boston Bruins.

Hokej igral skorajda napol slep
A takrat je že imel diagnozo za ključno zdravstveno težavo, ki mu je preprečila še uspešnejšo kariero. Keratonus oziroma izbočenje in stanjšanje roženice. Stanje se je tako poslabšalo, da je moral leta 2004 na presaditev roženice na levem očesu - pred posegom je na levo oko videl samo še 4-odstotno! Sledili so še zapleti, vid je na prizadetem očesu nihal med 20 in 50 odstotki, čez 4 leta še siva mrena, prav tako na levem očesu, pri tem so njegov vid ocenjevali na 67 odstotkov, zares pa si je oko opomoglo šele po zadnjem posegu leta 2013.

Kot kapetan v nemogočem položaju
Vseeno je vmes postal ključni mož slovenskega hokeja. V navezi z bratom Davidom Rodmanom, od katerega je zaradi težav z vidom postal še bolj odvisen in hkrati navezan nanj, sta skrbela za presežke, kot je bilo 5. mesto Jesenic v krstni sezoni 2006/07, ko so Gorenjci kot prvi tuji klub zaigrali v Eblu. Kot kapetan Slovenije je igral ključno vlogo v najbolj mučnih trenutkih sodobne reprezentančne zgodbe, po vseh zapletih ob SP-ju 2008 v Kanadi je vrnil reprezentančno črko C. Strukturne težave ob ledu so mu sledile tudi ob vrnitvi na Jesenice v sezoni 2008/09, kjer je bil prav tako kapetan. Nato se je zaklel, da se nikoli več ne bo vrnil v moštvo, o katerem je sanjal kot otrok.

Po letih v Avstriji in Nemčiji, zdaj na Hrvaškem
Blestel je na Dunaju pri Vienna Capitalsih, kot prekaljeni veteran je bil izredno cenjen v Nemčiji, na kratko je z Medveščakom okusil tudi KHL, kariero pa sklenil s tremi sezonami v drugi nemški ligi, nazadnje je igral za Tölzer Löwen. Vseskozi, če le ni bilo poškodb, je bil ris, s Slovenijo je zaigral na kar 14 članskih svetovnih prvenstvih in seveda na obeh olimpijskih igrah v Sočiju in Pjongčangu, ko je že dal vedeti, da se bliža slovo. In zdaj se kot trenerski in menedžerski novinec kali v Zagrebu, kamor ga je povabil nekdanji soigralec Aaron Fox. Ob koncu stare in začetku nove karierne knjige se je v hrvaški prestolnici z Marcelom Rodmanom za TV Slovenija pogovarjala Polona Bertoncelj.


Smo v Zagrebu, kjer boste po koncu kariere ostali povezani s hokejem na ledu. Kaj boste počeli pri Medveščaku?
Veseli me, da ostajam v hokeju. Moja naloga bo precej široka. Sodeloval bom v menedžmentu in organizaciji kluba, pomagal bom pa tudi ob ledu kot pomočnik trenerja. V bistvu bom predvsem nabiral izkušnje na obeh področjih.

Kako težko je po 17 letih profesionalne kariere reči: dovolj je?
Moram priznati, da mi v tem trenutku ni težko, ker sem res zadovoljen s tem, kar sem dosegel. Če bi se moral še sam sebi dokazati, bi bilo verjetno drugače. Tako sem pa zadovoljen z vsem, kar je bilo. Vsake toliko časa me je kdo vprašal, ali še vedno igram. Pa sem rekel, da čakam, da se bom neko jutro zbudil in rekel: to je to. In recimo, da sem se pred enim tednom.

Sedemnajst let je dolga doba, marsikaj ste doživeli. Ali je mogoče izpostaviti en sam dogodek, en sam trenutek, en sam uspeh, ki ste ga doživeli?
Ne, ne morem. Na toliko različnih koncih in krajih sem bil, da je bila vsaka sezona nekaj posebnega in težko bi eno stvar izpostavil. Vsaka sezona je imela svoje pluse in seveda tudi kakšen minus. Bi pa tudi jaz, tako kot verjetno vsi, izpostavil olimpijske igre, tako prve v Sočiju kot druge v Pjongčangu. To je pri vrhu, težko bi se odločil le za ene igre, težko bi pa tudi rekel, da je to najboljša stvar, ki se mi je zgodila.

Kot otrok ste verjetno sanjali o ligi NHL. Ste morda sanjali tudi o nastopu na olimpijskih igrah?
Ne, nisem. Nisem sanjal o tem, da bi bil na olimpijskih igrah, ker o tem se sploh nihče ni pogovarjal, niti o tem ni nihče razmišljal. Kar se tiče pa NHL-a, je pa zelo podobno. Interneta takrat ni bilo. Vedeli smo, da NHL obstaja, da je to neka super liga. Ko sem bil majhen, je bilo vse, kar sem si želel, igrati za Jesenice, ker sem to poznal, ker sem to čutil, sanjal sem samo o tem. Z leti, ko je prišel internet, so se pa cilji malo spremenili. Od malega so bile pa samo Jesenice.

Kakšne imate spomine na igranje na Jesenicah?
V mladosti nimam slabih izkušenj, vse je bilo super, vse je bilo del neke osnove, ki sem jo gradil, da sem bil lahko pozneje uspešen. Kar se tiče članskih sezon, nimam slabih stvari v spominu. Od malega sem bil rdeč in sem z veseljem igral na Jesenicah, to mi je bilo v ponos. Zagotovo je pa črna pika, kako se je končala moja zadnja sezona 2008/09 na Jesenicah. Bila je tako črna, da ko sem šel z Jesenic, sem si rekel, nikoli več. Tistih ljudi ni več, vem, da so novi, se trudijo, ampak je vseeno črna pika bila toliko črna, da sem se tega držal.

Ste eden tistih športnikov, ki ste vedno, ko ste lahko, igrali za reprezentanco. Nikoli niste zavrnili vabila selektorjev. V najtežjih trenutkih slovenske reprezentance ste bili celo njen kapetan. Kakšni spomini vas vežejo na reprezentanco, v kateri ste bili prisotni v vseh trenutkih, ko so se postavljali mejniki (uvrstitev med elito, obstanek med elito, uvrstitev na OI, igranje na OI)?
Ogromno reprezentančnih tekem se je nabralo. V prvi sezoni, ko sem bil zraven, sem imel komaj 19 let. Bil sem neizkušen, na led sem skočil samo zato, da so se Ivo Jan, Tomaž Vnuk, Nik Zupančič in Dejan Kontrec malo spočili. Šlo je za nekaj sekund, ampak sem bil vesel, da sem bil zraven, vse tekme smo zmagali, vse je bilo super. Potem sem pa vsako leto dobival večjo vlogo in tudi kapetanski trak. Vloga kapetana je bila takrat res utrujajoča. Sam vlogo kapetana zelo rad sprejmem. Če sem kapetan, najdem najboljšo verzijo sebe na ledu, ker kot vodja moraš voditi, tako da sem bil vedno z veseljem kapetan. Zaradi tiste sezone, ko smo šli v Kanado (SP 2008), ker je bilo toliko stvari zraven, mi je pa bilo v breme. Nisem bil več najboljša verzija samega sebe, tako da sem takrat odstopil. Mogoče mi je danes žal, ker sem se pozneje naučil, da se vse stvari dajo rešiti. Zagotovo pa nikoli nisem rekel ne, vedno sem bil z veseljem del reprezentance.

Vabljeni k ogledu priložene videonovice s portretom takratnega 20-letnika iz Rodin v občini Žirovnica, ki se je proslavil na SP-ju 2002.


Poškodbe so sestavni del vrhunskega športa. Z njimi niste imeli sreče. Kdaj razmišljate, da bi bila vaša kariera lahko še uspešnejša, če si, denimo, ne bi poškodovali očesa?
Mislim, da ima vsak športnik ogromno križišč, kjer se odloča. Kot hokejist sem se vsako leto odločal, kje bom, kaj bom, in včasih sem se moral odločiti na podlagi poškodb. Vedno sem odločitve sprejemal sam, kar sem v danem trenutku mislil, da je najboljše zame. Zdaj, ko se ozrem nazaj, mogoče kakšna stvar ni bila najboljša in bi se zdaj odločil drugače. Ni mi pa za nič žal, ker sem v tistem trenutku menil, da je to to.

Se kdaj spomnite na svoje prvo svetovno prvenstvo med hokejsko elito (2002), takrat ste zablesteli z golom na vsaki tekmi?
Se spomnim, da. To je ena najsvetlejših točk. Ogromno je bilo prvenstev, pa nekih turnirjev, tako da določene stvari res pozabiš. Ne veš več, kakšna je bila garderoba, v katerem mestu smo bili, katerega leta je bilo, ampak iz Švedske se pa spomnim ogromno stvari. To je verjetno nekaj človeškega, da se najbolj spomniš lepih stvari.

To. G., Polona Bertoncelj
Prijavi napako
Komentarji
borec
# 05.08.2018 ob 07:35
Marcel, kapo dol! Me pa zanima, če lahko kdo od komentatorjev podrobneje opiše ta dva dogodka, ki ju Marcel omeni v intervjuju. Torej zaplet z Jesenicami in pa s slovensko reprezentanco v sezoni 2008/2009?
stariplenk
# 05.08.2018 ob 09:22
Marcel legenda - nisem vedel, da so težave z očmi tako hude - zato še bolj cenim tvoje dosežke - res eden od stebrov generacije, ki nam je dala največje uspehe. Hvala!
DeathBlow
# 05.08.2018 ob 10:28
Od malega sem bil rdeč ... Hvala in srečno naprej!!!
Applecore
# 05.08.2018 ob 09:03
Marcel legenda! Glede na to, da sam v časih Kontreca, Zupančiča in Vnuka še nisempodrobno spremljal hokeja, bo zame vedno ostal v spominu kot kapetan in vodja reprezentance in Jesenic.

Marcel, vso srečo v nadaljnjem udejstvovanju, in upam, da se še kdaj vrneš na Jesenice, če ne kot igralec, pa v kakšni trenerski ali organizacijski vlogi!
Fetisov
# 05.08.2018 ob 10:45
Brez težav z očesom bi verjetno postal prvi slovenski NHLovec. Talent je bil vedno nesporen. Po tistem prvenstvu na Švedskem, ko je res zablestel, (bilo je prvo prvenstvo Slovenije med elito) je odšel v DEL, v Krefeld, ki bi moral služiti kot odskočna deska za naprej, na žalost se je ravno v tistem času situacija z očesom zelo poslabšala. Kljub vsemu je še vedno imel izvrstno kariero. Hvala za vse Marcel.
mrp
# 05.08.2018 ob 10:29
Hvala ti za vse kar si dal Jesenicam,reprezentanci in hokeju. Srecno se naprej in ostani clovek kot te poznamo!
Rocknrolla
# 05.08.2018 ob 10:14
Uživaj v hokejskem pokoju!
Zoro27
# 05.08.2018 ob 10:29
Hvala za vse in srečno še naprej, srčni mož!
Arso
# 05.08.2018 ob 14:11
Ne, Janko to pa res ne. Državni prvak so Jesenice in hvala Bogu niso iz prestolnice.
pingvi
# 05.08.2018 ob 10:29
Hvala za vse
qwatebriga
# 05.08.2018 ob 13:12
Od malega sem bil rdeč

Marcel ... tudi ti boš vedno v našem rdečem srcu!

Komentarji: Od 14-ih 2 negativna. To pove vse. Če pa odštejemo trole in zavistneže, je pa razmerje 12:0. Suvereno :-)
Krispuzis
# 05.08.2018 ob 12:59
Legenda slovenskega hokeja, hvala za vse in srečno v prihodnosti
Arso
# 06.08.2018 ob 15:39
nacionalko

Tudi zdaj se na Jesenicah igra hokej še boljši kot v Ljubljani, saj smo prvaki.
Fleaa
# 06.08.2018 ob 11:37
Tistih ljudi ni več, vem, da so novi, se trudijo, ampak je vseeno črna pika bila toliko črna, da sem se tega držal.

a Jurček, Koširjov Jurček ni več pri Medveščaku?
qwatebriga
# 06.08.2018 ob 18:10
nacionale
Na Jesenicah je bila in je črna pika. Tistih Jesenic, kjer se je včasih igral hokej itak ni več.


Če je slučajno tale zapis mišljen resno (in ne trolovsko), potem mi pa povej, a je v prestolnici kaj drugače. Tam sta že 2 črni piki, hokej pa je danes tudi le še senca tistega hokeja iz konca 90-ih prejšnjega stoletja.

In kaj sedaj? Jokati nad črnimi pikami je brez veze. Pogačar je kot svetilnik pokazal pot Vnuku, ki sledi njegovi miselnosti. Ko smo že pri svetilniku, to ni prvič. Že v Ebel so šle prve Jesenice, potem je sledila Olimpija. pa potem v AHL spet Jesenice, sledila lani Olimpija.

Toliko z Gorenjskega konca. Pa seveda - vsi za šampione državne prvake rdeče :D
Samo Zakes
# 05.08.2018 ob 22:15
Najbolj inteligenten igralec hokeja, kar jih pomnim!
Marcel, hvala za vse!
Ziavenelioshe
# 08.08.2018 ob 11:41
Sedaj ko vidim to sliko ekipe Jesenice v tistih belih dresih, kaksna je to bila ekipa. V Avstriji so hodili na tekme gledat Jesenice zaradi lepote v igri. Rodman - Fox - Rodman!! Golov malo morje. Pogledas na Livescore, 5-3 za Jesenice. Strelci pa samo omenjeni trio. Ejga kasni cajti.
Žaba
# 08.08.2018 ob 19:36
Hja Marcel, itak, da ti je treba reči hvala, pa čeprav me v tvojii izjavi nekaj moti. Marcel, hokej se igra zase in za navijače in ne za funkcionarje, ki jih že zdavnaj ni več v pogonu in ki so ti res naredili krivico. Zaradi nas navijačev, ki smo te res imeli radi in te podpirali (tudi ob dogodku), bi moral v tem času to "črno piko" odmisliti. No, pa sem napisal … Veliko sreče in uspeha še naprej.
piatim69
# 06.08.2018 ob 17:26
zame eden najvecjih kar jih je kdaj imela slovenija....hvala za vse in srecno!!!
Janko1973
# 07.08.2018 ob 21:16
Hvala za rože.
LUDWIG
# 06.08.2018 ob 16:50
Hahahah
nacionale
# 06.08.2018 ob 15:04
Na Jesenicah je bila in je črna pika. Tistih Jesenic, kjer se je včasih igral hokej itak ni več.
DAbears
# 05.08.2018 ob 15:51
Vedno je zelel biti zelen je pozabil povedat
Brut
# 05.08.2018 ob 08:59
Večni nergač
Izbor hokej
link
Jan: Pretehtal je izziv, vedno iščem najtežjo pot
25
7. avgust 2018 ob 07:06 Ivo Jan je že kot najstnik navduševal v dresu Jesenic, nato je dolga leta tresel mreže v Tivoliju, za navijače Olimpije je bil "zeleni Ivo".
Več novic ...
Kazalo