Te dni je na knjižne police prišel slovenski prevod biografije slovitega nogometaša in trenerja, ki je leta 2008 prevzel Barcelono in jo takoj popeljal do naslova španskega in evropskega prvaka, v naslednji sezoni pa je Barcelona celo osvojila šest lovorik v vseh šestih tekmovanjih, v katerih je nastopala. Knjigo, ki ima dobrih 350 strani in stane 20 evrov, je recenziral Goran Obrez, televizijski komentator in velik poznavalec španskega nogometa.

Kakšni so vtisi po prebrani knjigi Drugačen način zmagovanja?
Knjiga je 'bomba'. Veliko berem, od tri do štiri knjige na teden, in ta je naredila močan vtis. Od športnih biografij bi jo dal ob bok Maradoni in Ibrahimoviću. Prebereš jo v 'šusu' kot napet roman. Mislil sem, da veliko vem o Guardioli, a je tu res ogromno stvari, ki te sezujejo. Res pravi vpogled v njegovo osebnost.

Kdo je avtor knjige in kako se je lotil dela?
Avtor je Guillem Balague, priznani novinar in komentator na Skyju. Imel je ogromno intervjujev z Guardiolo, pogovarjal se je tudi z vsemi igralci Barcelone in konkurenčnih klubov. Fascinantni so Pepovi motivacijski govori pred pomembnimi tekmami, zanimivo je, kako je sledil svoji viziji in kako je ustvaril Lea Messija. Ko je Guardiola postal trener, Messi še ni bil glavna zvezda, ampak sta bila to Ronaldinho in Deco. Guardiola je rekel: "Imamo mladega igralca, ki ne le da bo najboljši na svetu, ampak bo najboljši nogometaš vseh časov. Poskrbimo, da mu s poti umaknemo vse ovire." Čeprav je bil Ronaldinho takrat 'svetovna klasa', je moral oditi.

Toda Messi in Ronaldinho sta prijatelja. Kako je Messi gledal na to odločitev?
Bil je jezen. Ronaldinho je bil njegov sosed in mentor. Dolgo je potem potreboval Guardiola, da si je pridobil Messijevo zaupanje.

Zlatan Ibrahimović je v svoji biografiji povedal marsikatero pikro na račun Guardiole, s katerim se nista razumela, saj Guardiola Ibrahimovića ni postavil na tisti položaj, kjer se je najbolje počutil. Je Pep Guardiola zdaj vrnil udarec?
Guardiola priznava, da je Ibrahimović njegova napaka. Zaveda se, da je med petimi najboljšimi igralci na svetu, in prevzema krivdo za to, kar se je zgodilo. Ni mu uspelo, da ga vklopi v ekipo. Zanimivo je, da si je sam želel, da prestopi iz Interja k Barceloni, nato pa je Messija na igrišču postavil tja, kjer si je želel igrati Ibrahimović. Mislil je, da bo lahko rešil zaplet in da se bo Ibra žrtvoval, ampak vemo, kakšen je Ibrahimović.

Guardiola to šteje kot napako, sicer pa v biografiji nakaže, da je bila tudi poteza z Messijem morda napaka, in nekako dobiš občutek, da je Guardiola iz Barcelone odšel zato, ker je bila njena igra preveč odvisna od Messija. Ustvaril je najboljšo ekipo in najboljšega posameznika, toda ugotovil, da brez Messija ne more funkcionirati. V knjigi se opazi, da je tudi to situacijo Guardiola predvidel, da bi se namreč Messi utegnil preveč dvigniti, zato tudi mednaslov, da je ustvaril monstruma.

Menite, da bi bilo v polfinalu letošnje Lige prvakov povsem drugače, če bi bil Guardiola še trener Barcelone in bi imel na voljo nepoškodovanega Messija?
Prepričan sem o tem. Bayern je trenutno najboljša ekipa na svetu, tu ni debate. Zasluženo je izločil Barcelono, res pa je, da razlika ni takšna, kot je bil izid polfinala. Vse odločitve glede Messija je Villanova sprejel narobe. Messi ne bi smel igrati v Münchnu, saj je imela Barcelona zaradi tega deset namesto enajst igralcev, in nato so ostali brez Messija za povratno tekmo. Lahko bi videli nepozaben spopad titanov, tako pa ... Poleg tega je bila Barcelona prav v tistem obdobju v najslabši formi, kajti zdaj se je spet dvignila, takrat pa je naletela na Bayern v svoji najboljši izvedbi.

Kdo bi bil zdaj pravi trener za Barcelono?
Težko je reči. Jasno je, da po obdobju takšne prevlade sledi padec. Večno ne moreš biti na vrhu. Pade motivacija. Ekipa, ki vse osvoji, ni več lačna zmag. Ni tiste lakote v očeh. Nasprotniki 'pogruntajo' njihovo igro. Pri Barceloni se je izgubila kemija, in ko se to zgodi, je ne moreš umetno ustvariti. Dejstvo je, da zdajšnja Barcelona ne more več biti taka kot pred tremi leti. Potrebuje prenovo, svež duh, nove igralce, nove cilje in trenerja, kot je bil Guardiola, ki je znal iz ekipe vedno izvleči maksimum.

V španskem prvenstvu Real to sezono ni bil konkurenčen. Menite, da je bilo to po eni strani slabo za Barcelono?
Ta okoliščina ji vsekakor ni šla na roko, kajti Barcelona je bila vedno najboljša, ko je bila v tekmovalnem ritmu. Špansko prvenstvo je bilo že jeseni skorajda odločeno in Barcelona je igrala tako rekoč le še prijateljske tekme. Tudi v skupinskem delu Lige prvakov je bilo nekako tako. Prvi resen preizkus je bil šele Milan, ki je prvo tekmo osmino finala Lige prvakov dobil z 2:0. Potem se jim je le uspelo motivirati in so Milan raztrgali (4:0). Dejstvo je, da je Barcelona pod Pepom lovorike osvajala takrat, ko je bil Real konkurenčen in je morala biti Barcelona ves čas 100-odstotna. Niti enega kiksa si niso smeli dovoliti, letos pa je bilo kar nekaj takšnih tekem, kot da so na počitnicah. Zmagovalni duh se je izgubil in potem so naleteli na izjemni Bayern, ki je bil lačen uspehov.

Kako odgovarjate na očitke, da ste preveč očitno na strani Barcelone?
To govorijo navijači Reala, nihče drug. Trenutno me Bayern navdušuje ravno toliko, kot me je Barcelona, do katere pa sem bil v letošnji sezoni zelo kritičen. Predvsem glede vsega, kar se je dogajalo okrog trenerja Tita Vilanove. V obdobju Zinedina Zidana me je navduševal Real, ko je Sevillo treniral Juande Ramos, sem občudoval njene predstave. Skratka, prevzame me lep nogomet in Barcelona je vsekakor igrala gledljiv nogomet. Imela je igralce, ki te sezujejo, in v Messiju še piko na i. Tak igralec se rodi enkrat na sto let.

Ste navijač Barcelone?
Nisem. Zagotavljam, da bi bil ravno tako navdušen tudi, če bi Real kazal takšne igre. Ni me sram, da vpijem, če Barcelona El Clasico dobi s 5:0 ali pa sredi Madrida zmaga s 6:2. Tista zmaga s 5:0 je bila največja perfekcija v nogometu. Real me pač v zadnjih letih ni navdušil. Niti lani ne, čeprav je bil španski prvak. Mourinho ima najdražjo ekipo, igra pa na protinapade. Na tekmi v Madridu je imel Valladolid 55-odstotno posest žoge! Realovi navijači radi poudarjajo, da ima Barcelona sodniško pomoč, toda oglejte si statistiko - Real ima največ dosojenih enajstmetrovk. Motilo me je tudi, kaj se je dogajalo v finalu letošnjega španskega pokala. Tako živčni so bili, da so svinjali vsevprek ...

V knjigi je najbrž nekaj strani namenjenih tudi rivalstvu med Guardiolo in Mourinhom?
Seveda. Bralci bodo izvedeli, kakšen je bil v resnici odnos med njima in kako je bil Guardiola od vsega tega utrujen. Ko je bil Mourinho pomočnik Bobbyja Robsona pri Barceloni, je bil Guardiola kapetan ekipe. Guardiola priznava, da mu je bil mentor. Učil ga je tudi, da stokrat izrečena laž lahko postane resnica. Da je treba napasti najhujšega nasprotnika in ves čas poudarjati, kako mu sodniki pomagajo.

Ste se kdaj družili z Guardiolo?
Na novinarskih konferencah sva se seveda velikokrat srečala, nisem pa se pogovarjal z njim ena na ena. Z Mourinhom sem se. Spomnim se, na tekmi Porto - Benfica mi ga je predstavil Miran Pavlin, na starem olimpijskem štadionu v Münchnu pa sem ga spet srečal na tekmi Bayern - Chelsea. Zaradi kazni ni smel biti na klopi. Z njim sem pil kavo. Želel sem intervju z Lampardom in mi ga je pripeljal. Moram reči, zelo prijeten človek, toda na novinarskih konferencah deluje povsem drugače. Vedeti morate, da je to njegova taktika. Vse to dela zavestno! Mimogrede, Barcelona si je pred prihodom Guardiole zaželela, da bi bil trener Mourinho, kar piše v knjigi. Mourinho je imel življenjsko željo prevzeti Barcelono, ki pa se ni hotela spustiti na to raven.