Rafael Benitez se je od leta 2004 udeležil vsake spominske slovesnosti v čast žrtvam tragedije na stadionu Hillsborough. Tokrat je bil na slovesnosti še posebej ganjen. Foto: EPA
Rafael Benitez se je od leta 2004 udeležil vsake spominske slovesnosti v čast žrtvam tragedije na stadionu Hillsborough. Tokrat je bil na slovesnosti še posebej ganjen. Foto: EPA

Nekaj dni po tistem neokusnem izvodu me je poklical takratni odgovorni urednik tabloida Kevin MacKenzie in me vprašal, kako naj popravi napako, ki jo je storil. Odgovoril sem mu, naj na naslovnici z velikimi črkami napiše 'LAGALI SMO!'. Rekel je, da tega ne more storiti, zato sem mu odvrnil, da mu potem ne morem pomagati in sem odložil slušalko.

Kenny Dalglish, menedžer Liverpoola
Hillsborough
Liverpoolovi navijači se že več kot dve desetletji borijo za pravice žrtev, ki so bile pahnjene v smrt zaradi malomarnosti policije. Foto: EPA

Bil sem v bolnišnici, kjer me je neka mati prosila, da spregovorim z njenim sinom, ki je bil v globoki komi. Seveda sem. Ves čas sem mu šepetal na ušesa, da ga bomo pogostili, ko se zbudi iz kome, ga zasipali z dresi, nogometnimi čevlji in podobno. Na poti iz sobe sem vprašal zdravnika, kdaj se bo deček zbudil iz kome in zdravnik mi je odvrnil: 'John, klinično je mrtev. Danes bomo izklopili naprave.' Sesulo me je.

John Aldridge, nekdanji napadalec Liverpoola
20 let od tragedije na Hillsborough

15. aprila vsako leto na Anfieldu priredijo spominsko slovesnost, s katero počastijo 96 navijačev Liverpoola, ki so se ta dan leta 1989 odpravili na polfinalno tekmo FA-pokala med Liverpoolom in Nottingham Forestom na stadion Hillsborough v Sheffield ter se z nje niso več vrnili domov. Zaradi prenatrpanosti na osrednjih stojiščih, ograjenih z visokimi železnimi ograjami, ki so bile postavljene zaradi težav s huliganstvom, se je za enim izmed golov zadušilo 95 navijačev (en je po večletni komi umrl tri leta pozneje), več sto ljudi je bilo ranjenih.

Prečka preprečila še več žrtev
Že v uvodnih minutah srečanja je Liverpoolov napadalec Peter Beardsley prodrl po desni strani in z razdalje zatresel prečko. Preživeli navijači, ki so se tisti čas borili za življenje na stojiščih za golom, so prepričani, da bi bilo žrtev na stotine več, če bi žoga končala v mreži. "Vsi vemo, kakšna je razlika med dejstvom, ko žoga zadene okvir gola ali pa ko pristane v mreži. Na stojišču bi bil še večji pritisk, vsi bi hoteli videti, kaj se je zgodilo, in bojim se, da bi se število mrtvih podvojilo, če ne celo potrojilo," je dejal Neil Fitzmaurice, ki je bil le eden izmed več kot 3.000 navijačev na stojišču, katerega kapaciteta je bila okoli 1.600. Srečanje je po šestih minutah glavni sodnik prekinil.

22 let bojkota
Po tragediji so bili Liverpoolovi navijači napadeni z vseh strani. Tabloid The Sun je objavil laži o obnašanju navijačev, ki naj bi "okradli mrtve, urinirali po policistih in jim oteževali izvajanje umetnega dihanja". Za te obtožbe niso obstajali dokazi. Celo nasprotno, navijači so drug drugemu pomagali, z zgornjih etaž so dvigovali ljudi s prenatrpanih stojišč, na zelenici so razdirali oglasne table in jih uporabili za nosila, izvajali so tudi umetno dihanje. Za laži se tabloid nikoli ni ustrezno opravičil, zato ga na Merseysidu bojkotirajo že več kot dve desetletji, lastniku tabloida, finančnemu guruju Rupertu Murdochu, pa naj bi bojkot v zadnjih 20 letih navrgel že več kot 100 milijonov funtov izgube.

Dalglish uredniku odložil slušalko
"Nekaj dni po tistem neokusnem izvodu me je poklical takratni odgovorni urednik tabloida Kevin MacKenzie in me vprašal, kako naj popravi napako, ki jo je storil. Odgovoril sem mu, naj na naslovnici z velikimi črkami napiše 'LAGALI SMO!'. Rekel je, da tega ne more storiti, zato sem mu odvrnil, da mu potem ne morem pomagati in sem odložil slušalko," je dejal zdajšnji menedžer Liverpoola Kenny Dalglish, ki je bil menedžer rdečih tudi tistega usodnega aprilskega dne.

Policisti mirno gledali umiranje
Še večji udarec so svojci žrtev utrpeli na sodišču, ki je tragedijo označil za "splet nesrečnih okoliščin", čeprav je preiskovalna komisija lorda Justica Taylorja v poročilu zapisala, da je za tragedijo izključno odgovorna policija, ki svojega dela ni opravljala vestno in navijačev, potem ko je na ukaz glavnega poveljnika Davida Duckenfielda odprla vrata pred stadionom, ni preusmerila na stranska stojišča, ki so bila tako rekoč prazna. S tem je na že polna stojišča za golom poslala še dodatnih dva tisoč navijačev. Prav tako zaradi zmotnega razmišljanja, da gre za nemire na stojiščih, navijačem ni pomagala in je le nemo stala, pripravljena na spopad, medtem ko so navijači pred njo hlastali za zrakom ter počasi umirali.

Dalglish se je udeležil večine pogrebov
Mesto Beatlov je bilo na kolenih. Dalglish, ki mu družina pomeni ogromno, je nogometašem ukazal, da svojcem žrtev stojijo ob strani in se udeležijo pogrebov. Sam se je s svojo ženo Marino udeležil večine in poskrbel, da je bil na vsakem navzoč vsaj en nogometaš. "Bil sem v bolnišnici, kjer me je neka mati prosila, da spregovorim z njenim sinom, ki je bil v globoki komi. Seveda sem. Ves čas sem mu šepetal na ušesa, da ga bomo pogostili, ko se zbudi iz kome, ga zasipali z dresi, nogometnimi čevlji in podobno. Na poti iz sobe sem vprašal zdravnika, kdaj se bo deček zbudil iz kome, in zdravnik mi je odvrnil: 'John, klinično je mrtev. Danes bomo izklopili naprave.' Sesulo me je," je svojo izkušnjo opisal takratni napadalec Liverpoola John Aldridge.

Na spominski slovesnosti so družine zbranim političnim funkcionarjem predlagale, da kraljica Dalglishu v kratkem dodeli viteški naslov in njegovemu imeni doda naziv 'sir', kar so na stadionu pospremili z bučnim aplavzom ter skandiranjem.

22 let iskanja pravice
Družine in sorodniki 96 žrtev, med katerimi je najmlajši komaj 10-letni Jon-Paul Gilhooey, sicer bratranec kapetana Stevena Gerrarda, zahtevajo, da je za smrt njihovih najdražjih nekdo odgovoren in se nikakor ne morejo sprijazniti s sodbo, da je šlo za splet nesrečnih okoliščin. Prav zaradi tega že 22. leto skupaj z drugimi navijači rdečih iščejo pravico in odgovore na vprašanja o malomarnem delovanju policije, ki jih je iz dneva v dan več.

Benitez ganjen do solz
Margaret Aspinall
, ki je v tragediji izgubila sina Jamesa, so letos dodelili čast govornice. Kot vsi tudi ona zahteva pravico za žrtve in želi, da krivci za tragedijo prevzamejo odgovornost za smrt njenega sina, prav tako je jezno izrazila mnenje o pobudi, da se na angleške stadione vrnejo stojišča. Na koncu se je zahvalila vsem navzočim, posebno zahvalo pa je namenila nekdanjemu menedžerju Liverpoola Benitezu, ki je vrsto let svojcem žrtev stal ob strani, jim finančno pomagal in jim še vedno pomaga pri iskanju resnice. Pred leti je tudi tožil hčerinski časnik The Suna, News of the World, zaradi lažnih izjav in visoko odškodnino namenil svojcem žrtvam. Ob zahvali so ga premagale solze, Anfield pa je ponosno skandiral njegovo ime.



Nekaj dni po tistem neokusnem izvodu me je poklical takratni odgovorni urednik tabloida Kevin MacKenzie in me vprašal, kako naj popravi napako, ki jo je storil. Odgovoril sem mu, naj na naslovnici z velikimi črkami napiše 'LAGALI SMO!'. Rekel je, da tega ne more storiti, zato sem mu odvrnil, da mu potem ne morem pomagati in sem odložil slušalko.

Kenny Dalglish, menedžer Liverpoola

Bil sem v bolnišnici, kjer me je neka mati prosila, da spregovorim z njenim sinom, ki je bil v globoki komi. Seveda sem. Ves čas sem mu šepetal na ušesa, da ga bomo pogostili, ko se zbudi iz kome, ga zasipali z dresi, nogometnimi čevlji in podobno. Na poti iz sobe sem vprašal zdravnika, kdaj se bo deček zbudil iz kome in zdravnik mi je odvrnil: 'John, klinično je mrtev. Danes bomo izklopili naprave.' Sesulo me je.

John Aldridge, nekdanji napadalec Liverpoola
20 let od tragedije na Hillsborough