Bil je zagotovo med najboljšimi napadalci svojega časa, zlasti ob koncu prejšnjega tisočletja. Pri 21 letih je osvojil svoj prvi ballon d'Or, nagrado za najboljšega nogometaša v Evropi mu je uspelo osvojiti še pet let pozneje, leta 2002. Prav tako je eden izmed dveh nogometašev (drugi je Zinedine Zidane), ki je od Mednarodne nogometne zveze kar trikrat prejel laskavi naslov nogometaša leta. Vključen je v lestvico Fifa 100, v kateri je sto najboljših igralcev v nogometni zgodovini, revija France Football pa ga je uvrstila v najboljšo začetno enajsterico vseh časov. Ni kaj, Ronaldo je v svoji bogati karieri osvojil vse, med drugim več kot 40 posameznih nagrad, lahko pa bi osvojil še bistveno več, če ne bi imel tolikšnih težav s poškodbami.

Iz revščine do blišča evropskega nogometa
Ronaldo Luis Nazário de Lima, bolje znan kot Ronaldo, je odrasel v revni soseski Ria de Janeira. Tako kot pri večini njegovih sovrstnikov je bila glavna strast nogomet, ki ga je na zaprašenih ulicah igral od jutra do večera. Ni minilo dolgo, ko ga je po naključju opazil legendarni brazilski nogometaš in svetovni prvak iz leta 1970 Jairzinho. Ta ga je nemudoma priporočil lokalnemu klubu Cruzeiru, v dresu katerega je mladi Ronaldo hitro vzbudil zanimanje, potem ko je na 13 tekmah zadel 12 golov. S svojimi izjemnimi predstavami je pritegnil pozornost tudi v Evropi, kjer so se zanj še najbolj ogreli pri PSV-ju iz Eindhovna, ki je veljal za valilnico nadarjenih. Tja je komaj 17-letni Brazilec tudi prestopil in popolnoma osupnil evropski nogometni svet, ko je v dveh sezonah na 46 tekmah dosegel neverjetnih 42 zadetkov. Kmalu je postalo jasno, da ga PSV zaradi vse večjega zanimanja evropskih velikanov ne bo mogel zadržati v klubu.

Nepogrešljiv člen Barcelone
Za podpis komaj 19-letnega Ronalda sta se krčevito bojevala milanski Inter in Barcelona, ki ji je naposled napadalca le uspelo zvabiti na Camp Nou za rekordnih 13,5 milijona evrov. Naložba se je izplačala, saj je Ronaldo v krstni sezoni v Španiji na 49 tekmah mrežo zatresel kar 47-krat, Barceloni pa je pomagal tudi do Pokala pokalnih zmagovalcev, finale katerega je v 37. minuti z bele točke odločil tudi sam. Ekipi sira Bobbyja Robsona je pomagal osvojiti še španski kraljevi pokal in superpokal. S 34 goli na 37 tekmah je bil po končani sezoni 1996/97 okronan tudi za najboljšega strelca španske La Lige. V dresu Barcelone je z 22 leti postal najmlajši nogometaš v zgodovini, ki je prejel Fifino nagrado za najboljšega nogometaša leta (1996). Navijači Barcelone so želeli brazilskega virtuoza obdržati na Camp Nouu, a se je ta, potem ko se mu s klubom ni uspelo uskladiti glede pogodbe, odločil preizkusiti še na Apeninskem polotoku.

Poškodbe vzele skoraj tri sezone
Sledila je selitev v Inter, ki je zanj leta 1997 Barceloni odštel rekordnih 25,3 milijona evrov. Mnogi so bili nad višino odškodnine zgroženi, a so kmalu spoznali, da je bil Ronaldo vreden vsakega centa. Hitro se je navadil na italijanski slog igre, že v krstni sezoni v Serie A je bil s 25 zadetki drugi najboljši strelec italijanskega prvenstva, leta 1998 je s tretjim golom v finalu UEFA-pokala zapečatil tudi usodo Lazia. Bil je na vrhu nogometnega sveta, a sledila je prava môra! 21. novembra 1999 je na ligaški tekmi z Leccejem začutil bolečino v kolenu, zaradi katere je moral z igrišča. Zdravniški pregled je pokazal, da bo potrebna operacija. Sledilo je dolgo okrevanje, na zelenice se je naposled vrnil 12. aprila 2000, a je že po sedmih minutah obnovil poškodbo in njegove kariere pri 'črno-modrih' je bilo praktično konec.

Obnorel Santiago Bernabeu
Po sezoni 2001/02 se je 26-letnik znova preselil v Španijo, a tokrat na Santiago Bernabeu, kjer je naslednjih pet sezon za odškodnino 39 milijonov evrov branil barve madridskega Reala. V španski prestolnici so bili navijači nad njim tako navdušeni, da je prodaja dresov z njegovim priimkom že prvi dan porušila vse rekorde, čeprav je bil njegov debi zaradi poškodbe prestavljen na oktober. Navijačem 'belega baleta' se je predstavil z dvema zadetkoma, sezono 2002/03, v kateri je osvojil naslov svetovnega klubskega prvaka in ligaški naslov, je končal s 30 zadetki v vseh tekmovanjih. V naslednjih letih je teroriziral španske obrambe, z Raúlom je sestavljal ubijalski napadalni dvojec, ki je pridno polnil mreže nasprotnika, a je bil za novo špansko krono vsakič znova prekratek zaradi slab(š)e obrambe. V sezoni 2006/07 je Brazilec izgubljal vse več zaupanja trenerja Fabia Capella, ki je prednost dajal Ruudu van Nistelrooyu. Sredi sezone se je vrnil v Italijo in zaigral za Milan.

Kolena niso zdržala naporov
Na San Siru, kamor je prispel 30. januarja 2008, je svojo športno pot nadaljeval odlično, že na svoji drugi tekmi proti Sieni je zadel dva gola in k zmagi s 4:3 prispeval še podajo. Na prvih 14 tekmah je mrežo nasprotnika zatresel 7-krat. Toda spet so se začele pojavljati težave s kolenom, ki so bile tudi plod čezmerne teže. V prvi sezoni je za Milan odigral zgolj dobrih 300 minut, v sezoni 2007/08 pa je na šestih tekmah dosegel le dva zadetka. Usoda pri 7-kratnem evropskem prvaku je bila zapečatena 13. februarja 2008, ko je na tekmi z Livornom utrpel vnovično hudo poškodbo kolena. Po končani sezoni ga je Milan odpustil.

Zadnja postaja: Corinthians
9. decembra 2009 je Ronaldo podpisal enoletno pogodbo s Corinthiansom, čeprav je dalj časa dvoril Flamengu - klubu, za katerega naj bi tudi navijal. Za črno-bele je v prvi sezoni na 20 ligaških tekmah zadel 12 golov, klubu pa je pomagal osvojiti tudi pokal Brazilije in posledično mesto v južnoameriški različici Lige prvakov, Copa Libertadores. Februarja letos je bil njegov klub iz tega tekmovanja tudi izločen, po izpadu pa se je Ronaldo odločil skleniti bogato kariero.

(Največja?) zvezda svetovnih prvenstev
Ronaldo je blestel v klubskih tekmovanjih, najbrž pa je še najprepoznavnejši zaradi svojih predstav in zadetkov na svetovnih prvenstvih, kjer je dominiral zlasti v letih 1998 in 2002. Prvič se je SP-ja udeležil sicer že leta 1994 v ZDA, ko mu je bilo le 17 let in je s 'kariokami' osvojil tudi naslov svetovnega prvaka, a na zelenici ni prebil niti sekunde. Leta 1996 je z Brazilijo na olimpijskih igrah v Atlanti osvojil bron, nase pa je predvsem opozoril dve leti pozneje, ko je na SP-ju v Franciji s štirimi zadetki svoji reprezentanci pomagal do finala, kjer pa je klonil pred domačini. Štiri leta pozneje se je zgodba delno ponovila - Ronaldo je bil z 8 zadetki daleč najboljši strelec prvenstva, ki pa ga je tokrat vendarle osvojil. V finalu je z dvema goloma v Jokohami potopil sloviti elf. V Nemčiji leta 2006 je na tekmi osmine finala proti Gani zadel še 15. gol na svetovnih prvenstvih in s tem podrl rekord, ki ga je do tedaj držal "Der Bomber" Gerd Müller (14). Zadnjič je na SP-jih nastopil 1. julija 2006, ko je v četrtfinalnem obračunu Brazilijo z golom Thierryja Henryja v 57. minuti presenetljivo izločila Francija.

Ob slovesu planil v jok
"Najbrž veste, zakaj sem tukaj ... Tukaj sem, da vam sporočim novico o koncu svoje kariere," je novinarsko konferenco začel vidno ganjeni Ronaldo in nadaljeval: "Zahvalil sem se vsem soigralcem in trenerju, s katerimi sem preživel lepe trenutke. Končujem kariero, ki mi je dala veliko lepega. Bilo je veliko porazov in tudi veliko zmag. Sklenil sem veliko prijateljskih vezi, da bi imel sovražnike, ne pomnim. Nogometna pot pa se je morala končati zaradi številnih težav s poškodbami." Ronaldo je v svoji bogati klubski karieri na 515 tekmah zadel 352 golov, za brazilsko izbrano vrsto pa je na 97 srečanjih mrežo nasprotnika zatresel 62-krat - boljši izkupiček ima le legendarni Pele (77). "Težko je zapustiti nekaj, kar me je osrečevalo toliko let. V glavi sem želel nadaljevati, toda na žalost sem izgubil boj s telesom," je v solzah sklenil 34-letnik.

Ronaldo je zaradi številnih hudih poškodb in navsezadnje tudi zaradi čezmerne teže res izgubil boj s telesom, toda zagotovo ne bo nikoli izgubil občudovalcev, ki so lahko uživali ob njegovih predstavah na zelenicah. V nogometnem svetu se vse prevečkrat uporablja izraz 'rojeni strelec', toda v njegovem primeru to še kako drži. Veliko je bilo brazilskih legend, veliko jih še bo, a le ena je 'Il Fenomeno'.

Zadetki v dresu PSV-ja iz Eindhovna:

Zadetki v dresu Barcelone (1. del):

Zadetki v dresu Barcelone (2. del):

Zadetki v dresu Interja:

Zadetki v dresu madridskega Reala: