



Vaša ocena: 



Ocena 4,4 od 8 glasov
Ocenite to novico!
Kaj pomeni biti del olimpijskega utripa, zagotovo zaznaš šele takrat, ko si res del tega. Vse dotlej lahko zgolj ugibaš, pa čeprav si obiskal obilo športnih dogodkov različnih rangov ali pomembnosti.
Najbrž se še bolj olimpijsko človek počuti, če je v vlogi gledalca na največjem športnem dogodku, ki si zdaj že več kot desetletje sledi vsaki dve leti. Izmenjaje s poletno in zimsko ponudbo. Sam sicer ne morem primerjati posameznih olimpijskih prizorišč med sabo, saj sem na tekmovanju pod petimi raznobarvnimi krogi prvič.
| Vabljeni k poslušanju: - Pregled OI-ja, 1. del - Pregled OI-ja, 2. del |
Kolegi, ki so okusili tudi poletni del iger, ki so osnova vsega, pravijo, da ni nobene primerjave med poletno in zimsko izvedbo. Zagotovo jim, kljub temu da izkušnje s poletnimi olimpijskimi igrami nimam, lahko zgolj pritrdim. Toda le do neke mere. Program je zagotovo obsežnejši in se na zimskem druženju športnikov ustavi pri manj kot tretjini tistega na športnem spektaklu vseh spektaklov. Poletne igre so praviloma namenjene svetovnim velemestom.
Priložnost tudi za manjša mesta, a z zaledjem
Zimske se še vedno lahko znajdejo v manjšem mestu, kot sta bila, denimo, Albertville in Lillehammer. Tudi večji prireditelji (op. a. kot sta Torino in letos Vancouver) pa si morajo pomoč poiskati v svojem hribovskem zaledju. Tako eni kot drugi so se odločili za prestižni lokaciji. Sestriere je namreč znan kot smučišče prestiža pri naših zahodnih sosedih, eno od uresničenih napovedi nekronanega italijanskega kralja Giannija Agnellija, ki je bil tudi najzaslužnejši za igre v Fiatovem mestu. Whistler Mountain pa je najbolj prestižno smučišče v celotnem severnem delu ameriške celine. Včeraj se je v finančnem delu uradnega časopisa iger "Globe and Post" celo pojavil namig, da naj bi v krutem svetu financ semkaj prste stegovali celo lastniki ameriškega Vaila. Tu naziv olimpijsko mesto še vedno ogromno pomeni.
Morda se večina smeji nameri Bohinja, da bi kandidiral za olimpijske igre. Morda je vse skupaj res precej smešno, ampak če bi se stvari lotili resno in kot največkrat ne znamo, z roko v roki, bi celotno območje kar nekaj kandidatur lahko svetu "prodajali" kot mesto kandidat. Whistler namreč ni prav nič večji, kot je Bled. Toda za seboj ima Vancouver in Kanado. Bled oziroma zgornji predel Gorenjske pa je še vedno le del Slovenije.
Igre petih krogov so res nekaj posebnega, in to je treba doživeti. Junaki petih krogov pa so vsi, tisti na poletnih ali na zimskih igrah, ki nosijo enak znak in enako zastavo. Ogenj pa tako pozimi kot poleti opozarja, da smo v olimpijskem času. Torej uživajmo v njem, (pre)hitro bo minil.
Dare Rupar, Radio Slovenija
Najbpljše igre do zdaj so priredili v Lilehamerju. Bile so najbolj športne, vzdušje je bilo enkratno, povsod se je čutilo sodelovanje z naravo, štartne hišice za alpsko smučanje niso bile iz plastike, to da samo trenutne igre pazijo na ekologijo, je populizem. Lahko bi vsaj približno skrbeli za varnost. Sankališče z nezaščitenimi kovinskimi stebri je terjalo svoje. Izbor moške proge za ženski smuk je zgodba zase. Če bi Avstrijci želeli ženske spustiti po progi Streif v kitzbühelu, jim tega ne bi dovolili. Ciljni skok je bil izgrajen tako rekoč po srednjeveško, take skoke so nazadnje opustili pred 3 leti, aktualni pa so bili sredi 90ih, ko so tekmovali s povsem drugačno opremo. Očitno pa bo čudež že to, da/če bodo izpeljali vse alpske tekme, saj je podnebje tam vedno najtoplejše v Kanadi. Lahko bi našlivarnejši kraj v tej državi. Na začetku iger je bilo obiskovalcev porazno malo, sedaj pa jih prihaja na tekme dovolj.
A lilehamrska nostalgija ostaja. Kljub nekaterim kritikam Vancoura pa ob spremljanju iger vseeno uživam.
Uživajte tudi vi.
Ostalo je ameriško, kot tudi (kot ne napisal mprivce) zveganost. Ni šova, če ni nekaj mrtvih - povsem ameriško - gladiatorsko.