Shaun White potiska meje deskanja na snegu v neskončnost. 23-letnik z ognjeno rdečo grivo las je med najbolje plačanimi udeleženci olimpijskih iger - in najbolj osovražen.
Ameriški zvezdnik, ki je po pričakovanjih skorajda brez konkurence ubranil zlato v snežnem žlebu iz olimpijskih iger v Torinu, je že osem let ultimativno merilo v deskanju.
Ob njegovem imenu se vam na Wikipediji izpišejo podatki kot "prvi športnik s štirikratnim zaporednim naslovom v eni disciplini", "edini, ki mu je uspel 'frontside 540' (t. i. armadillo)", "prvi s 'cab 7 Melon Grabom'", "prvi, ki sta mu uspela zaporedna 'dvojna zamaška'".
Zlato brez druge vožnje
White je v tem, kar počne, genialec. To je spet dokazal s sredinimi spektakularnimi skoki na Cypress Mountainu, s katerimi si je nabral vrtoglavih 48,4 točke in tako za seboj pustil Finca Peetuja Piiroinena (45,0) in rojaka Scotta Laga (42,8).
"Leteči paradižnik" (nadimek je dobil po svojih prepoznavnih laseh) je bil tako superioren, da sploh ni potreboval druge vožnje za drugo olimpijsko zlato. V prvo je prikazal "le" en dvojni zamašek (dvojni salto z več vijaki), nato pa z medaljo že v žepu v drugo dokončno deklasiral druge tekmovalce in osupnil gledalce s kraljevsko predstavo nemogočega.

Posebnež med deskarji
White je le inovator, superman, legenda pri 23-ih. V zimskih X-igrah od leta 2002 redno pobira medalje (zmagal je že 15-krat, prvič pri rosnih 15 letih), a te ne povedo cele zgodbe. Kalifornijec je namreč znan po tem, da tekmecem ne pusti blizu - tako v polnem pomenu besede kot tudi v prenesenem.
Svoje nore trike, ob katerih drugi le zmajujejo z glavo in jih označujejo za fizično nemogoče, naštudira v osami, skrivnost izvedbe pa nato ljubosumno ohrani zase. V tesno povezani deskarski skupnosti to velja za nezaslišano, zato je White nekakšen izobčenec. Da bi tekmeci sploh imeli možnost za zmago, jim ne preostane drugega, kot da skušajo izvesti Whitov (samomorilski) skok.
Salto mortale
Posledice so lahko usodne, kar je na svoji koži občutil izjemno nadarjeni 22-letni ameriški deskar Kevin Pearce, eden tistih, ki so Whitu prišli najbliže, in eden od le peščice, ki so ga sploh kdaj premagali. Decembra je pri poskusu dvojnega zamaška (ki mu je predtem na Whitovo osuplost in navdušenje preostalih deskarjev že uspel) padel in si huje poškodoval možgane. Še vedno je v bolnišnici v kritičnem stanju, in vprašanje je, ali bo še kdaj normalno funkcioniral.
Nesreča je deskarsko skupnost še dodatno obrnila proti Whitu, z 10 milijoni ameriških dolarjev letnega dohodka (samo od sponzorjev!) "najbolje" plačanemu olimpijcu (po Forbesovi lestvici, v katero pa zaradi nekega neznanega razloga niso vključeni bolje plačani hokejski zvezdniki). Medtem ko drugi deskarji razpravljajo o trikih, se družijo, se skupaj zabavajo in delijo vse skrivnosti, se White z zasebnim helikopterjem vozi na treninge na svoj lastni, pol milijona evrov vredni snežni žleb v Skalnem gorovju.
Eksecntričnost privlači
V športu, kjer v široke hlače, volnene kape in modne bunde zvenečih firm Burton, Volcom in Hurley oblečeni frajerji letijo po zraku, White izstopa. Slap rdečih las, temne obrvi, štrleč nos, veliki zobje, bleda polt ... težko bi si predstavljali manj idealnega kandidata za ljubljenca deklet ali magneta za sponzorje.
A nekako je ekscentrični mladenič to postal. Mladoletne oboževalke mu pošiljajo ljubezenska pisma in ga moledujejo, naj si ne postriže las, sponzorji mu denar dobesedno mečejo v naročje.
Zdaj je dvakratni olimpijski prvak. Kaj je sploh lahko zanj naslednji korak? "Obredel bom vsako ulico v Vancouvru," se je namuznil na tiskovni konferenci in imel pri tem v mislih turo po lokalih. Pritisk favorita, ki Whita tako straši kot motivira, je padel z njegovih ramen.
Zdaj je za nekaj časa lahko spet običajni 23-letnik. Kot je pač Shaun White lahko "običajen".