Parlov je bil osemkratni prvak Jugoslavije, petkratni prvak Balkana, svetovni amaterski prvak, leta 1972 pa je v Münchnu osvojil tudi zlato olimpijsko odličje, kar je bil sploh prvi jugoslovanski olimpijski naslov v boksu. Pozneje sta njegov uspeh v poltežki kategoriji ponovila Slobodan Kačar (1980) in Anton Josipović (1984). Leto po olimpijskem zlatu je Parlov v Havani evropski amaterski naslov nadgradil v svetovnega.

Prvak tako med amaterji kot profesionalci
Leta 1974 je Mate Parlov prestopil med profesionalce in dve leti pozneje osvojil evropski naslov po verziji WBC. 8. janurja leta 1978 je v legendarnem dvoboju nokavtiral Argentinca Miguela Angela Cuella v sedmi rundi in po isti verziji postal tudi svetovni prvak. Med amaterji je Parlov boksal v kar 310 dvobojih, v katerih je le 13 krat izgubil, medtem ko je kot poklicni boksar v 29 dvobojih dosegel 24 zmag, tri poraze in dva neodločena izida.

Najboljši hrvaški športnik 20. stoletja
Parlov se je kljub statusu športnega heroja Jugoslavije po končani športni karieri umaknil iz javnega življenja. Živel je v Fažani blizu Pulja, kjer je bil lastnik kavarne, poznane tudi številnim Slovencem. Na Hrvaškem so Parlova razglasili za najboljšega športnika v prejšnjem stoletju. Parlov je bil od marca na kliniki za pljučne bolezni v Zagrebu, kjer se je bojeval s hudo boleznijo.

R. K.