Številke
(7)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 8 glasov Ocenite to novico!
Mestna knjižnica Kranj
Katero knjigo ste nazadnje prebrali? Foto: BoBo
Izdane knjige in brošure na 100.000 prebivalcev v Sloveniji v obdobju 1923-2013. Kliknite na grafiko za ogled v višji ločljivosti.
Izdane knjige in brošure na 100.000 prebivalcev v Sloveniji v obdobju 1923-2013. Kliknite na grafiko za ogled v višji ločljivosti. Foto: SURS

Dodaj v

Največ knjig je bilo izdanih leta 2008, s krizo je prišel padec

Gost podcasta bo Tomi Meglič
11. junij 2015 ob 07:11,
zadnji poseg: 11. junij 2015 ob 07:49
Ljubljana - MMC RTV SLO

Dva od treh prebivalcev Slovenije v enem letu v povprečju prebereta vsaj eno knjigo, kar je približno na ravni Evropske unije.

Ta teden v podcastu Številke govorimo o 20 letih obstoja glasbene skupine Siddharta. V soboto boste lahko prisluhnili pogovoru s Tomijem Megličem. Statistični urad Republike Slovenije, ki je partner Številk, je tudi tokrat posredoval zanimivost, ki se dotika osrednje teme. Siddharta si je ime dala po istoimenskem romanu Hermanna Hesseja, s Sursa pa sporočajo podatke o knjigah.

Bere največ Švedov in najmanj Portugalcev
Raziskava Evrobarometer o dostopu do kuluture in o udeležbi v kulturi je bila izvedena med aprilom in majem 2013. Pokazala je, da je 12 mesecev pred anketiranjem vsaj eno knjigo prebralo 67 odstotkov prebivalcev Slovenije, povprečje celotnega EU-ja pa je znašalo 68 odstotkov. Najvišji delež je bil izmerjen na Švedskem (90 %), najnižji pa na Portugalskem (40 %).

Ni časa za branje
Zakaj berejo nekateri zelo malo ali sploh ne? V Sloveniji je 48 % prebivalcev (ki ne preberejo niti ene knjige ne leto) odgovorilo, da za branje nimajo časa, 26 % pa jih je odgovorilo, da jih knjige ne zanimajo.

Na leto 35 evrov za knjige
Podatki iz raziskovanja o porabi denarnih sredstev gospodinjstev za leto 2012 (ko so dostopni zadnji razpoložljivi podatki) kažejo, da je član gospodinjstva namenil za nakup leposlovnih in otroških knjig blizu 12 evrov, za izobraževalne knjige 19 evrov, za drugo literaturo pa 4 evre, kar skupaj znaša 35 evrov. Desetletje prej je član gospodinjstva porabil za nakup vseh vrst knjig povprečno 20 evrov. Izračun strukture porabe sredstev pa je pokazal, da je član gospodinjstva v letu 2002 v povprečju namenil za knjige 0,4 %, v letu 2012 pa skoraj 0,5 % vseh porabljenih sredstev.

Po krizi leta 2008 je število izdanih knjig začelo padati
V Sloveniji se knjižna proizvodnja statistično spremlja od leta 1919, takrat je izšlo 389 naslovov knjig in brošur. Leta 1923 je bilo izdanih 672 naslovov knjig in brošur ali povprečno 51 naslovov na 100.000 prebivalcev. To povprečje je med drugo svetovno vojno padlo, močno pa je naraslo v 70. in 80. letih in po osamosvojitvi. V desetletju 1994–2003 je povprečno izšlo več kot 3.600 naslovov knjig in brošur na leto, v letu 2003 pa natančno 3.965 naslovov. V prejšnjem desetletju smo v Sloveniji v letih od 2004 do 2008 izdali od 4.340 do 6.358 naslovov (rekord se je zgodil prav v letu 2008). Knjižna proizvodnja je nato v času gospodarske in finančne krize začela upadati in v letu 2013 (na to leto se nanašajo zadnji zbrani podatki) je v Sloveniji izšlo 5.084 naslovov knjig in brošur (to je še vedno 247 naslovov na 100.000 prebivalcev). Nihanje lahko preverite v Sursovi grafiki na desni strani.

Slavko Jerič, <a href="https://twitter.com/stevilkeMMC">@stevilkeMMC</a>
Prijavi napako
Komentarji
bonanza
# 11.06.2015 ob 08:35
Očitna je povezava med bralno kulturo in razvitostjo neke družbe. Če vsakega četrtega Slovenca knjige "ne zanimajo", je to alarmantno!
Bivši uporabnik
# 11.06.2015 ob 08:15
Zanimivo, kako se razlike med severom in jugom Evrope kažejo tudi v kulturi branja.
Macy
# 11.06.2015 ob 11:53
Najvišji delež je bil izmerjen na Švedskem (90 %), najnižji pa na Portugalskem (40 %).

@cin
Zanimivo, kako se razlike med severom in jugom Evrope kažejo tudi v kulturi branja.

Jaz mislim, da je ena od razlik tudi v dolžini dneva in noči in podnebja. Na Švedskem so poletja kratka, pozimi je noč zelo dolga, mrzlo - ljudje se zadržujejo doma in berejo. Na Portugalskem ni tako drastičnih razlik med dnevom in nočjo, poletje je zelo dolgo, večeri topli, zime so tudi mile - ljudje so raje zunaj in se družijo. Mogoče obstajajo kakšni statistični podatki tudi na to temo.
DrFunk
# 11.06.2015 ob 10:35
Al pa da ljudje nimajo časa ... Še dobro da imajo vsi čas bit pred TVjem ...
anny22
# 11.06.2015 ob 12:40
Padec je prišel z e-knjigami...žal naši založniki tega ne dojamejo.
oleander
# 11.06.2015 ob 17:08
Vse to so že dolgo znani podatki, čudim se, da jih MMC objavlja kot novico. Zanimivo bi bilo prebrati, kolikšne so bile v navedenih letih naklade in število prodanih izvodov, po možnosti v povezavi z nakladami, ter odkup v knjižnicah. Več kot 200 naslovov na prebivalca se sliši veliko, pomeni pa ne nič, ker so sem vštete vse mogoče publikacije. Treba bi bilo tudi vedeti, kolikšna je dostopnost izdanih knjig. Kaj potem, če je bilo v letu 2008 več kot 6000 izdanih naslovov - mene bi zanimalo, koliko od teh je našlo svojega bralca, bodisi s prodajo bodisi z izposojo.
Primerjava revnega evropskega juga in bogatega severa deluje tu bolj kot mašilo.
oziris.va
# 11.06.2015 ob 11:31
Mene ne preseneča, da je tako.

Če pomislimo na preteklost, ugotovimo, da so nekoč starši oz. starejši ljudje otrokom pripovedovali zgodbe, ljudske pravljice itn., ki pa so bile le redko zapisane, zato se je to prenašal iz ust na ust. Zato so ljudje nekoč bolj fantazirali, ko še ni bilo toliko avdiovizualnih informacij.

Recimo ravno zaradi tega je rimsko-katoliška Cerkev ukazala, da se svetnike in razne biblijske motive uprizori v obliki kipov, da si bodo to ljudje lahko bolj predstavljali. Seveda pa je to povezano tudi s tem, da večina ljudi ni znala brati.

To zgoraj velja tudi za antični čas, ko so se npr. kiparji trudili narediti čimbolj lično podobo aktualnega božanstva, pa kjerkoli je to bilo na svetu (do prihoda Islama).

Današnji otroci so, kar se tega tiča bolj "revni", ker si ne rabijo predstavljat stvari, saj vse zgodbe dobijo bogato ilustrirane, pa naj bo to zgodba v knjigi, strip, da o TV-ju/ekranu (risanka, animirani filmi, filmi, video- in računalniške igre) na raznih napravah sploh ne govorimo.

Če imaš polno rit vsega (sploh zasičenosti informacij) in te že to utruja, da gledaš TV, se ne čudim, da se nekaterim (večini?) ne da brati knjige, ker se utrudijo oz. izgubijo voljo po branjue enega stavka.
Kazalo