Številke
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 38 glasov Ocenite to novico!
Ljubica Marjanovič Umek
Ljubica Marjanovič Umek se vso kariero ukvarja predvsem z razvojno psihologijo. Doktorirala je z nalogo z naslovom 'Razvoj in odnos miselnih in govornih struktur pri predšolskih otrocih.' Foto: BoBo
igrače
Pod igrače lahko razumemo predmete, ki so bili ustvarjeni s tem namenom (lopatke, otroški štedilnik ...) ali pa materiali, ki prvotno niso imeli tega namena (pesek, trava ...). Foto: BoBo
       Pretiravanje z nakupovanjem igrač je bolj v zadoščenje odraslim, da so nekaj dobrega naredili za svojega otroka. Če smo pošteni in gledamo po rojstnih dnevih, se otrok razveseli tudi treh balonov, takrat mu ogromno pomenijo. Ali pa se razveseli dejavnosti, ki so jo zanj pripravili starši, in v tem uživa. Vsekakor svetujem, da se odrasli med seboj zmenijo in raje kupijo eno kakovostno igračo, kot pa, da vsak kupuje eno igračo ali pa celo med seboj tekmujejo, kdo bo kupil dražjo igračo ali katere igrače bo otrok bolj vesel. To je nekaj, kar je v glavi odraslih, in ne otrok.       
 Ljubica Marjanovič Umek
Ljubica Marjanovič Umek
Kliknite na sliko za ogled asociacij v višji ločljivosti. Foto: MMC RTV SLO
igrače
Z vstopom v šolo se količina igre zmanjša, a je še vedno pomembna pri otrokovem razvoju. Foto: BoBo
       Risanke so iz vsebinskega vidika najbolj problematične, če je v njih prikazano nasilje zaradi samega nasilja in je to rdeča nit. V risankah so nasilna dejanja, poznamo jih tudi v pravljicah in zgodbah. Pomembno je, da to sodi v neki kontekst. Risanka je še bolj dinamična, otrok tam dobiva ponujene vzorce, ki se mu lahko zdijo zabavni. Takih risank ni potrebno, da jih otroci gledajo. Mislim, da jih je v ponudbi vedno manj. Otroka ne moremo popolnoma zaščititi pred nasilnimi ravnanji. V teh primerih je zelo pomembno, da sploh predšolski otroci risanke gledajo skupaj s starši. Po koncu gledanja se potem razložijo dejanja v risanki. Nasilna vedenja so lahko podobna, a imajo različno ozadje. Zato je pomembno, da se s starši o tem pogovarjajo z otroki. Raziskave kažejo, da v primeru takih pogovorov otroci nasilja ne prenašajo v svojo igro. Če pa ni pogovorov pa pride do teh prenosov.       
 O risankah z nasilno vsebino.
igrače
Igra ni le v domeni otrok. Foto: EPA

Pretiravanje z nakupovanjem igrač je bolj v zadoščenje odraslim

Podkast Številke (85)
13. januar 2017 ob 06:20
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ste bili pri nakupovanju igrač kdaj v zadregi? Kaj kupiti? Katere lastnosti je treba upoštevati pri nakupu? Kdaj je igrača dobra? Kdaj je slaba?

Na podkastu Številke smo ta teden v ospredje postavili igrače. Na pogovor smo povabili psihologinjo Ljubico Marjanovič Umek, ki je predavateljica na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dolgo je bila članica komisije za oceno igrač. Vabljeni k branju povzetka, celotnemu pogovoru pa prisluhnite na spodnji povezavi.


Otroci spontano vstopajo v igro

Pojem igre je težko natančno opredeliti, kot razloži Ljubica Marjanovič Umek, pa gre v bistvu za naravno dejavnost: "To pomeni, da otroci spontano vstopajo v igro. To ni nekaj, kar bi bilo ponujeno od zunaj. Tako igra kot cilj igre sta notranje motivirana. Otrok si je sam postavil cilj in sploh ni nujno, da ga v igri nato tudi doseže. Otrok v igri uživa že v samem procesu, in ne ob doseženem cilju. V igri se prepletejo različna področja otrokovega razvoja. Igra namreč vključuje elemente mišljenja, predvsem simbolne pretvorbe, govorne pretvorbe, ogromno je komunikacije, vzpostavljajo se socialne interakcije. Otroci lahko v igri razrešujejo svoje čustvene konflikte, ki jih predelajo."

Marsikaj se lahko uporabi kot igrača
Kaj sploh je igrača? Najširša definicija na igračo gleda kot (ne)namensko. "Včasih jo opredelimo kot kateri koli igralni material, s katerim se otrok igra. Med igrače tako sodijo tudi naravni materiali, mivka, listje ... Bolj ozka definicija pa je nekaj, kar je z namero narejeno kot otroška igrača. To pomeni, da proizvajalec že pri izdelavi razmišlja o tem, da je to produkt, ki bo igrača, in si postavlja cilje, čemu naj bi igrača v otroških rokah služila," je razložila Marjanovič Umkova.

Obstaja igrača od 3 do 99 let?
Eden od osnovnih meril je primernost igrače za otrokovo starost, pri čemer razvojna psihologinja opozarja: "S tem se premalo ukvarjamo. Otrok lahko igračo tudi preraste ali pa je zanj prezahtevna. Večina igrač ima neko daljše obdobje igranja, lahko je enako primerna tako za štiriletnika kot šestletnika. Vsekakor pa ne zdržijo merila, ki jih radi uporabljajo trgovci in na izdelek napišejo 3+ leta ali pa od 3 do 99, kar je še bolj zanimiva starostna opredelitev, ki ignorira vse raznolikosti otroške igre, ki so povezane s starostjo. Najmlajši otroci potrebujejo igrače, ki so vezane na njihove zmožnosti zaznave in gibanja in morajo biti tako po funkciji kot izdelave prilagojene starosti. Šele pozneje v otrokov svet vstopa simbolna igra, kjer se igrače začenjajo razvijati v smeri t. i. replik predmetov iz realnega okolja. Pomembno je, da igrače dobivajo neko širšo funkcijo. V ozadju je pomembna neka zgodba. Če igrača ne sporoča nekaj več, potem je igrača premalo zahtevna. Starši in strokovni delavci pogosto zdrsnemo v tem, ker hočemo prehitro otroku kupiti zahtevno igračo. Potem smo razočarani, ker se z igračo ne igra. Potem obupamo in kupimo igračo, ki je premalo zahtevna."

Varnost, estetika in primernost igrače
Kaj je sploh dobra igrača? Sogovornica je predstavila več plati, začela pa je s tem, da mora biti igrača dobro izdelana in ne sme razpasti že ob nekaj igranjih: "To je merilo varnosti. Če se otrok igra spontano in je pri tem sproščen, se mora počutiti tudi varno. Igrača mu ne sme razpasti, ne sme imeti ostrih robov, ob dotiku ali znoju ne sme spuščati barv. Pri dotiku je pomembna velikost igrače ali sestavnih delov, ki ne smejo v usta, ušesa, nos ... Te igrače niso varne in so že v izhodišču narobe izdelane. Zato je pomembna korektna starostna opredelitev. Poleg varnosti je pomemben tudi estetski užitek. Igrače morajo biti narejene lepo. To je relativno merilo. Pri določeni dejavnosti bi morali otroku vzgajati tudi občutek za estetiko, v nasprotju s klasičnim kičem. Zato je pomembna oblikovno estetska logika. V igračo se ne sme zmetati vse vrste barv in materialov. Pomemben je tudi psihološka-pedagoška kakovost igrače. Nečemu mora služiti. Igrača mora biti namenjena pravi ciljni skupini."

V simbolni igri zelo visoka raven govora
Psiholog Lev Vigotski je na začetku prejšnjega stoletja opredelil koncept območja bližnjega razvoja. Ta opredeljuje nabor nalog, ki jih otrok lahko reši s pomočjo staršev ali bolj razvitih vrstnikov. Tudi zato je pomembno, da starši v igri sodelujejo in pomagajo, morda le z majhnimi posegi. "To so drobni elementi, ki otroku odpirajo širino razmisleka, v igri je ključna predstavnost. To je visoka stopnja mišljenja, ko otroci lahko najdejo druge rešitve, ki niso vezane neposredno na to, kar jim igrača neposredno sporoča. Otroci v simbolni igri dosežejo višje ravni določenih področij razvoja, kot jih celo dosežejo v testni situaciji. Če otroka opazujemo in ocenjujemo, kako uporablja govor v igri, bomo videli, da uporablja razvojno višje oblike govora, kot bi jih sicer ugotovili s testi govora. To pomeni, da je igra lahko idealen kontekst za razvoj in učenje. Otrok se v vseh igrah tudi uči," je utemeljila profesorica.

Dražja igrača je praviloma kakovostnejša, a ...
Pri nakupu igrače pogosto vpliva tudi cena. Marjanovič Umkova ugotavlja, da obstaja korelacija med kakovostjo izdelka in ceno: "Desetletja smo ocenjevali igrače in jim podeljevali znak dobra igrača. Ko sem tam delovala kot razvojna psihologinja, sem imela v rokah na stotine igrač. Za večino sem tudi poznala njihovo ceno. Moram potrditi, da obstaja korelacija med kakovostjo igrače in ceno. Vendar bi bila napačna trditev, če bi rekla, da je zgolj cena že zadostno merilo za nakup kakovostne igrače. So igrače, ki so drage in niso dobre. Pri večini igrač pa je zahtevna tehnologija, kakovostni materiali, ki so dražji, kar vpliva na ceno."

Odrasli tekmujejo, kdo bo kupil dražjo igračo
Nemalokrat se zgodi, da otroci igrače dobivajo v valovih. V primeru rojstnih dni in decembrskih dobrih mož lahko naenkrat dobi precej igrač, kar poudarja tudi psihologinja: "Pretiravanje z nakupovanjem igrač je bolj v zadoščenje odraslim osebam, da so nekaj dobrega naredili za svojega otroka. Če smo pošteni in gledamo po rojstnih dnevih, se otrok razveseli tudi treh balonov, takrat mu ogromno pomenijo. Ali pa se razveseli dejavnosti, ki so jo zanj pripravili starši in v tem uživa. Vsekakor svetujem, da se odrasli med seboj zmenijo in raje kupijo eno kakovostno igračo, kot pa, da vsak kupuje eno igračo ali pa celo med seboj tekmujejo, kdo bo kupil dražjo igračo ali katere igrače bo otrok bolj vesel. To je nekaj, kar je v glavi odraslih in ne otrok."

Meč? Tudi roka je lahko simbol meča.
Starši se pogosto sprašujejo o primernosti igrač, ki se jih povezuje z nasiljem. Marjanovič Umkova bi prepovedala prodajo podobnih igrač (pištole, meči ...), to pa utemeljuje: "Ocena staršev, da bi se izognili igračam, ki dodatno sprožajo načrtno nasilje pri otrocih, je zelo smiselna. V vsakem človeku obstaja tudi nasilje. Na tak ali drugačen način ga poskušamo izražati, ga preanalizirati in do neke mere odpravljati iz sebe, kar pomeni, da ga izražamo navzven. Vendar moramo za to najti neke spontane načine, kjer s ponujeno igračo otroka dodatno ne spodbudimo k nasilnemu ravnanju. Sem gotovo sodijo različni kostumi, pištole in meči. Še zlasti, če kupimo samo eno od teh igrač. Otroka spodbujamo, da se igra, dokler mu je zanimivo streljanje ali mečevanje. Pri tem ne spravi, denimo, meč v kontekst vsebine igre. Otrok se lahko igra viteze, to je vsebinsko lahko bogata igra, a ni pa nobene potrebe, da mu meč tudi kupimo. Skupaj z otrokom lahko meč naredimo. Ne nazadnje je meč lahko tudi moja roka. Ne moremo preprečiti, da se ne bodo otroci igrali, 'kot da se streljajo', a za to mu ne treba kupovati igrače. Če bo to potreboval, to lahko naredi tudi sam. Ko bo iz kock naredil pištolo, bo že porabil večino nakopičene energije. Zato bi v prodaji prepovedala vse orožje."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora (aktivirate ga s klikom na spodnjo sliko), v katerem Ljubica Marjanovič Umek govori tudi o drugih temah, o odnosu do številk, merjenju v psihologiji, uporabi igrač v psihoterapiji, kako naj otrok skrbi za igrače, kakšne risanke (ni)so priporočljive, kakšna je pri tem vloga staršev, odgovorila pa je tudi na vprašanja poslušalcev Številk.

VIDEO
Prvi kriterij pri nakupu igrače je varnost

Glasbeni izbor Ljubice Marjanovič Umek: Bajaga - Tišina

Slavko Jerič, @stevilkeMMC
Prijavi napako
Komentarji
seven7
# 13.01.2017 ob 06:55
Otroci do dveh let itak nimajo neke svoje volje do kupovanja....

Starši sorodniki itd pa jih zasipavajo z ničvredno plastičnokitajsko kramo.
webman
# 13.01.2017 ob 07:08
Sem velik ljubitelj kock. In kreativnost, ki jo spodbuja, bi težko označil s pridevnikom preveč, dokler je interes otroka in ne moj.
Vladoska
# 13.01.2017 ob 07:10
Pravzaprav vse o čemer ga. Ljubica govori vemo, a tega ne delamo. Člankov na take teme je žal v vseh javnih občilih premalo in taka "cvetka" je še kako dobrodošla. Hvala, zelo poučno. Skladba Tišina veliko pove o osebi in je tudi ena mojih priljubljenejših skladb.
glasrazuma
# 13.01.2017 ob 08:04
Moje načelo, da so igrače take, da se otroka z njimi čim več nauči. Sem proti pretiravanju, ampak tudi otrok mora biti kdaj nagrajen tudi z igračo. Poleg tega ne podpiram ločevanja na igrače za fantke in punčke. Od vse tiste roza barve v trgovinah mi je kar slabo :).
paladin111
# 13.01.2017 ob 06:45
Dober članek in fajn sogovornica.
Tetameta
# 13.01.2017 ob 07:50
Lego kocke so zakon..za tamale pa Lego Duplo..boljš kot vsa kitajska krama...
KanoN
# 13.01.2017 ob 09:12
Naš mali ima najraje prazne, zastonj škatle in škatlice.
Dokler uživa, ne vidim razloga za kupovanje plastičnih igrač.
valcek2010
# 13.01.2017 ob 07:48
90% igrač leži, na tisoče evrov je slo za prazen nič, ki na koncu ležijo na podstrašjih oz nabašemo v črno vrečo in vržemo v koš
če bi sešteli koliko je prišla posamezna igrača......

kaj se tiče ovcenjevanja igrač 60% jih sploh ne bi smelo biti v trgovinah, ker so vedno slabše kvalitete in vprašljivih materialov, druge pa so tako grozne itd, itd

na koncu potegnemo miliarde, ki jih kitajska pridno izkorišča v svoj prid oz azija

kaj bo z okljem, podnebjem, samo da smo mi zadoščeni, naši otroci

dober članek
mihaing
# 13.01.2017 ob 09:08
Ko bi najprej pogledali svoje omare z oblačili in čevlji, šminkami in ostalimi fasadnimi pripomočki, koliko ste si jih kupili sami in jih nikoli ne uporabljete. Da ne govorim o 4 avtomobilih pri hiši, tremi teleizijami ipd.
In to tisti imate tega največ, ko se sedaj zagovarjate, da otrok ne potrebuje več kot dve igrači.
Prismuknjen
# 13.01.2017 ob 08:38
"Moj otrok ima več kot tvoj."

Samo v tem je fora. Končni cilj pa je "moj otrok je več kot tvoj".
presenečen
# 13.01.2017 ob 08:46
6 urni delovnik, bi bila lahko ena taka dobra rešitev za to akutno stanje otrok s preveč igračami.. uvedba čustvenega opismenjevanja v šole in pismenost duha.
Guliarth
# 13.01.2017 ob 07:55
Hja, polne škatlje igrač, na tablici nešteto free igric...midva s sinom pa sama na igrišču brcama žogo in tekama okol igrišča.
Mama uploada sporočila kluba vražjih babnic in kaj je jedla, oče slike fitnes modelov, sin pa zmaguje v minecraftu.
S tem zavedanjem se pa na moje veselje širijo nogometni klubi za otroke.
mend055
# 13.01.2017 ob 07:47
Ribiič pravi: Moja asociacija: Ljubica Marjanovič Umek - ni vredno branja

Mi pa: Pisunje Ribiiča je vredno komentarja...
presenečen
# 13.01.2017 ob 08:43
Obratna sorazmernost: več časa imajo starši za otroke, manj igrač potrebujejo in manj časa imajo starši za otroke, več igrač imajo..

Starši smo danes preobremenjeni. Službe nam počrpajo najbolj kvalitetne in ustvarjalne moči. Se nebi moglo delo porazdeliti še med brezposelne :(
mihaj1
# 13.01.2017 ob 11:06
Tak bom rekel. Vsi kateri pridejo iz filozofske fakultete jih jemljem z malo rezerve in njihove članke. Vse kar je malo konflikta v risankah, igricah, je vse slabo. Mi smo bli partizani nemci indijanci kavbojci vesoljci itd... se streljali z fracami, in zdaj niti ne pomislim da bi bil nasilen do ljudi ali zivali. Pustite otroke da zivijo. Naj se kregajo, ker tako vidijo kaj ni prav. Mi jim pa vzamemo vse občutke ker jih obvarujemo vsega. Potem pa odrastejo in so čustveni debili. Igrice niso tok slabe. Ko pride otrok domov iz šole je prav da se malo sprosti. Ker potem ima sigurno se isti dan 5 stvari na katerega smo ga vpisali, zato pa ni nobenega več na ulici. Vse je splanirano....
cricek79
# 13.01.2017 ob 10:41
LEGO - nikol dovolj,... za ostalo se kar strinjam
shark77
# 13.01.2017 ob 10:32
Tako je, nasilne risanke so vir vsega zla na svetu. Ukinit Tom in Jerry-ja! Lol.... Pa kaj je s to žensko, večina smo odraščali s Tom&Jerry-jem ,Koyotom Willy-jem...,vsak od nas je imel kakšno plastično pištolo ali puško, sami smo si naredili frače in loke, igrali smo se kavboje in indijance, lopove in policaje..., pa to še ne pomeni da smo odrasli v nasilneže in teroriste.To je pač neko obdobje,ki ga otrok preraste in vsako generacijo se bolj ovija v vato ter čuva in zaradi tega že nekatere današnje punce zgledajo bolj možato od današnjih fantov.
pizzamargerita
# 13.01.2017 ob 09:20
ma daaaaaj... fantje so se pač od nekdaj igrali "bitke", pa če mi to hočemo ali ne (kavbojci in indijanci, po vojni nemci in partizani)... danes pa pač cela naša soseska otrok (še celo punčke- ROZA nurfke :)) sodeluje v streljanju z "NURF-kami! Pa kaj!!! Uživajo in se družijo ZUNAJ (ne virtualno na računalniku). To fazo itak tam do 13. leta prerastejo (če jim jo pustimo normalno izživeti in jih ne zatiramo z nekimi hipi pacifističnimi popadki!) in se posvetijo drugim rečem.

Pa še to - res super slovenščina...:"Ne moremo preprečiti, da se ne bodo otroci igrali, 'kot da se streljajo', a za to mu ne treba kupovati igrače.
Šta to ne treba?
saigon
# 13.01.2017 ob 09:50
res so najboljse lego kocke mislim da sploh ni primerljivih igrac...vse ostalo je brezveze ...problem je ko je otrok star 11 let ga kar naenkrat zanima le se playstation in zombiji in bedarije na youtubu kljub trudu se vedno vrne k temu ker to tudi sosolci delajo gr8zno je gledat to....nic se mu ne da kljub spodbudam mogoce 2 ure lahko pocne kaj drugega potem ima ze v glavi igrice....ta generacija je cist unicena ....seveda so izjeme ampak vecina bo zivela pri mamah do 40ga fantazirala o hudih avtih se sminkerala hodila po lokalih ..puscala sluzbe ker mu bo sef neki narobe reku ali se "ne bojo pocutili uredu"....se spomnim kako sem kot srednjesolec cele pocitnice delal za 60jurjov tolarjev da sem po 3 letih kupil motor...tega ni vec...mulcom se tud slucajno ne da delat ...vidim sosede med pocitnicam postopajo okol in bluzijo motorcke in bicikle tastari kupjo...verjemte mi 70 procentov sploh fantov bo bluzilo celo zivljenje vse zaradi interneta in igric v otrostvu.... tud starsi so zmesani sosedov 10 letnik ima 8 razlicnih skirojev zadnjic pogledam na ulico se pa pelje z uno baterijsko dilo ki z luckami utripa nek board kaj jst vem kaj in ne bodi len pogledam na net kok stane 350eu stari mulcom kupujejo vse kar si smrkavec zmisli z tem ko se ne rabi niti malo trudit za nagrade bo ratal razvalina ko bo cas da sam poskrbi zase
SamoRes
# 13.01.2017 ob 09:19
Če prideš kam na obisk otroci pestujejo tablične računalnike.
commodore
# 13.01.2017 ob 17:24
jaz pa kar žalosten ratam ko vidim kako otroci grdo ravnajo s igračami. Jaz sem imel iz avstrije prešvercane kamiončke ki so še vedno "brzhibni" pa čeprav imajo več kot 30 let za seboj
Preprost2
# 13.01.2017 ob 10:55
Mi smo vzeli dve leseni gajbici, naredili hokej palice, teniško žogico in gasa. Pa ko smo igrali nogomet in je začelo deževati smo prešaltali kar na rugby ali am.nogomet,da smo se lahko metali po blatu. To so bili časi.
tiger983
# 13.01.2017 ob 16:10
prepovedat plastične igrače iz kine in stvar je rešena.
pa še nepotrebni uvoz zmanjšamo, ker itak pravijo da je večji od izvoza.
p.s.: k smo že pri igračkah: kako kaj naša mehano....iz izole? še delajo vlakce in ostale kul igrače?
Haloo
# 13.01.2017 ob 16:07
Igrače za odrasle so težava, saj navidezno nadomeščajo, ljubeče objeme :(
spela55
# 13.01.2017 ob 13:21
Kje pa piše, da je risanko Tom& Jerry označila za nasilno? A pa kje mogoče zapisano celo to, da imajo lahko nasilna dejanja različno ozadje? Celo piše o nasilju pri otrocih in o tem, kako se s tem soočati. Je težko cel članek prebrat ali je samo funkcionalna pismenost premočna? Ali pa zaletavost prehuda, ker je nastrojenost prevelika?
miss_theory
# 13.01.2017 ob 12:45
@mihaj1:

Načeloma se strinjam s tabo, vendar so se časi tako spremenili od kavbojcev in indijancev, da te kap. Streljačine na Playstationu zgledajo približno tako kot zgleda ameriški napad z droni na neko tarčo ... te zadeve so se tako približale realnosti, da je noro. Vživljanje in čustva ob tem so drugačne kot ob igranju vitezov/vesoljcev, etc.
aaa
# 13.01.2017 ob 10:33
res so najboljse lego kocke mislim da sploh ni primerljivih igrac...vse ostalo je brezveze ..

Meni se žoga in peskovnik zdita boljša od lego kock. So pa super. Se strinjam.
pizzamargerita
# 13.01.2017 ob 09:23
NISEM vsega teksta poudarila (podčrtala) - le besedi "ne treba"... sistem je pa ves tekst podrčrtal --- tehniki na MMC - popravite html tage!
Janezski
# 13.01.2017 ob 09:22
Pretiravanje z nakupovanjem igrač je bolj v zadoščenje odraslim

Ne samo v zadoščenje, nekateri jih kopujejo v bistvu zase, češ, bom otroku pomagal se igrat, dejansko jih pa kupijo za svojo špilarijo.
presenečen
# 13.01.2017 ob 08:59
Žal se vzrokov malo kdo upa lotit
stotrideset
# 30.01.2017 ob 19:32
Vse lepo in prav: veliko teorije in malooo, skoraj nič praktičnih, širših socialno vzgojnih načel - ukrepov:
1. danes je najmnožičnejša otrokova igrača, priznamo ali ne, TV sprejemnik - torej najprej pripravimo ustrezne otroške, ki naj bodo enostavni, jasni, razumljivi in malce skrivnostni (danes nič od tega ni na TV, razen čudnih risank in zapletenih govorečih otroških nadaljevank...?)
2. kreativnost in iznajdljivost staršev pri igranju z otroci pomeni nenadomestljivo - otork čuti pripadnost, pomembnost, je del skupnosti
3. če že mora biti igrača kot kosovni izdelek, jo lahko napravimo sami v sodelovanju z otrokom (krepitev ročnih spretnosti, razmišljanje, spoznavanje materialov, enostavnega orodja, barv,....
4. največji in najzanimivejši igralni poligon pa je tako in edino, narava sama po sebi
lp vsem!
rokin
# 15.01.2017 ob 23:48
pri starših vlada stavek samo da nimam opravka z otrokom in da mi mir da. sentimentalnost je na robu izumrtja.
BorM
# 15.01.2017 ob 15:01
Vedno ko pridem na rtvslo.si, je tu kak južnjak, ki nam soli pamet, kako bi morali živeti...zanimivo...
negasega
# 13.01.2017 ob 09:49
Ljubezen do otrok se ne izkazuje z igračo, ampak z čustveno naklojenostjo, in vedno pripraljenostjo igrati in ustvarjati s čemerkoli in biti ob hudih težavah v neomajno oporo.
Prudi
# 13.01.2017 ob 08:42
V tem članku je edina dobra reč glasbeni izbor Ljubice Marjanovič :)
genniuuss
# 13.01.2017 ob 15:07
problem ukvarjanja predvsem z drugimi ljudmi, kot samim sabo,
je zelo pereč in ga je največ opaziti v medijih, kjer takrat
ko ni več pametnih novic pričnejo druge poučevati kaj je prav in kaj ne.
mend055
# 13.01.2017 ob 09:12
No, mihaing, poglejmo, ampak kljub ''omaram'' se pa vseeno lahko zavzemamo ''ZA MANJ IGRAČ'', kajne? Saj gre za dobro otrok, bi rekel. Nekje je potrebno začeti.
Res pa je, da bo zaradi manjšega povpraševanja po CHINA igračkah padla gospodarska rast v sLOVEniji.
mihaing
# 13.01.2017 ob 07:29
Kako lahko dve igrači povečajo otrokovo kreativnost in znanje kot pa 6? Pa brez teh BIO-VEGI nebudeloz. Samo dejstva prosim...
To je enako kot bi se naučil samo 5 črk in en jezik.
Kazalo