Ena od temeljnih nalog in poslanstev policije je varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi. Pri tem veliko vlogo igra telefonska številka 113. Na podkastu Številke

Ena od temeljnih nalog in poslanstev policije je varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi. Pri tem veliko vlogo igra telefonska številka 113.

Na podkastu Številke smo prešteli do 113. epizode, zato v njej predstavljamo ozadje telefonske številke 113. Hitro reševanje ima v ozadju tudi željo in strah, s katerima tkemo četrto sezono.

Zgodbo o telefonski številki pripovedujejo številni akterji, tako boste spoznali statistiko, zgodovino, policiste, ki se oglašajo na 113 in tiste, ki se na terenu odzovejo klicu na pomoč. Vabljeni, da jim prisluhnete (klik na spodnjo sliko).

Še več podrobnosti pa lahko preverite v spodnjih člankih. Vse Številke lahko berete in poslušate v prenovljeni podobi. Vabljeni k pošiljanju svojih odzivov in predlogov za naslednje zgodbe o želji in strahu. Iskrena hvala!

Kdaj poklicati na telefonsko številko 113? Komu je sploh namenjena? Statistika kaže, da v približno dveh tretjinah primerov klic ni bil namenjen prvotnemu poslanstvu.

Policija je jasna — interventno številko 113 naj bi ljudje poklicali, če:
– so udeleženci ali priče v prometni nesreči,
– so žrtev ali očividci kriminalnega dejanja,
– mislijo, da je moten njihov mir,
– menijo, da policija lahko na drug način poskrbi za njihovo varnost.

Dobra tretjina klicev je interventnih
Statistika je malce drugačna. V letu 2017 je policija naštela skoraj pol milijona klicev na številko 113 oziroma natančno 494.452, od tega je bilo 178.784 (36,2 odstotka) takšnih, ki so zahtevali posredovanje, 315.668 (63,8 odstotka) pa je bilo drugih klicev. Te policija označuje kot tako imenovane 'prazne' (v katerih klicatelji iščejo informacije o prometu, mejnih prehodih, potrebnih vizumih za obiske drugih držav, si želijo pogovora ...).

Klice sprejemajo v osmih OKC-jih
V Sloveniji je osem policijskih uprav (PU), vsaka ima delujoč operativno-komunikacijski center (OKC), kjer sprejemajo klice na številko 113 in na teren napotijo patrulje. Razrez številk pokaže, da največji delež klicev sprejmejo na PU-ju Ljubljana. Lani so jih sprejeli dobrih 150 tisoč.

153.501: Ljubljana
79.272: Maribor
66.548: Celje
47.232: Kranj
46.940: Novo mesto
41.060: Kranj
34.248: Nova Gorica
25.651: Murska Sobota

Leta 2006 več kot 800.000 klicev
Na policiji sicer opažajo upadanje števila klicev na 113. Rekordno leto je bilo leta 2006, ko je število teh klicev edinkrat do zdaj preseglo mejo 800.000 klicev (našteli so jih natanko 816.513). V zadnjih letih se je ta številka ustalila na približno pol milijona.

Katere podatke je treba sporočiti?
Da bi policisti lahko čim prej ukrepali, morajo klicatelji povedati najpotrebnejše podatke, kot so:
– kaj se je zgodilo (prometna nesreča, kaznivo dejanje, pretep ...),
– kje se je dogodek zgodil (kraj, vrsta ceste, npr. avtocesta, smer vožnje, bližina vidnejših objektov),
– kdaj se je zgodilo (ali so na dogodek naleteli ali so udeleženci dogodka),
– ali je kdo poškodovan, število udeležencev (vozil, oseb),
– druge podatke, ki bi pripomogli k varnosti prijavitelja in drugih občanov.

V nujnih primerih je policija pri vas v 12 minutah
In še reakcijski čas. To je čas, ki mine od klica na 113 do trenutka, ko policisti pridejo na kraj dogodka. Reakcijski čas za vse interventne dogodke v Sloveniji je bil lani 23 minut in 50 sekund. Policija je še posebej pozorna na nujne intervencijske dogodke. Med te uvrščajo primere, ko je neposredno ogroženo življenje, ko je uporabljeno nasilje, je napaden policist, se kaznivo dejanje še izvaja in bi storilec lahko pobegnil, prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami ... V teh nujnih primerih je reakcijski čas dvakrat hitrejši, znaša namreč natančno 11 minut in 51 sekund. Seveda pa se ta čas razlikuje med različnimi deli Slovenije. Lani je bil tako najkrajši v Murski Soboti (10:18), najdaljši pa v Novi Gorici (14:19).

Danes klic na 113 pomeni klic na pomoč, kjer policija nudi operativno pomoč v realnem času, kar pa včasih ni bilo tako ...

Zgodovina klicev na pomoč v stiski ima dolgo brado in več oblik telefonskih številk.

Prvi začetki tako segajo že v leto 1945, ko je takratna narodna milica organizirala stalna dežurstva, zato da so lahko vse pomembne nosilce narodne oblasti v primeru potrebe nemudoma obvestili o nastalih varnostnih razmerah.

Leta 1948: na klic je bilo treba čakati 10 minut
Začetki so bili počasni, tako letno poročilo ekonomskega odseka narodne milice za leto 1948 poroča, da približno desetina vseh postaj milice sploh še ni imela telefonskega priključka. Tiste postaje, ki so ga imele, pa so morale na zvezo čakati vsaj deset minut, popoldne pa zveze sploh ni bilo mogoče dobiti.

Stalna služba od leta 1955
Prvi večji mejnik je bil oktobra 1955, ko so na Tajništvu za notranje zadeve v Ljubljani ustanovili prvo stalno službo. Dean Confidenti, ki danes opravlja naloge vodje OKC-ja na Generalni policijski upravi v Ljubljani, pri tem opozarja: "Ti sektorji stalnih služb še niso imeli operativnega namena, temveč so bili bolj namenjeni sprejemanju in oddajanju pošte, usmerjanju policijskega menedžmenta. Niso še imeli operativne funkcije, da če bi kak občan poklical na takratno številko 92, da bi dobili ta center." Številka 92, ki jo omenja Confidenti, je intervencijska številka milice postala leta 1973.

Sprva je bilo 11 OKC-jev
Spremembe, ki so vodile v današnji OKC, so se zgodile kmalu po osamosvojitvi. "Takrat so bili izdelani elaborati za potrebe takratnega ministrstva za notranje zadeve. Ugotovljeno je bilo, da ni dovolj ustrezne koordinacije policijskih sil v samem realnem času. Osnovna potreba časa je bila, da se začnejo na novo odpirati oziroma ustanavljati OKC-ji po posameznih policijskih upravah, takrat jih je bilo 11," je razložil sogovornik.

V 20 letih obrat stacionarne in mobilne telefonije
Še eden pomembnejših mejnikov je leto 1997, ko se je interventna številka 92 spremenila v današnjo 113. To je bil tudi čas, ko se je precej razmahnila uporaba mobilne telefonije. "V tem času se je na področju informacijske tehnologije ogromno spremenilo. Kolegi s takrat ustanovljenih OKC-jev se dobro spominjajo, da je takrat na številko 92 približno 95 odstotkov klicev prišlo s stacionarnih telefonov, zelo majhen delež je bil z mobilne telefonije. Zdaj je ta delež ravno obraten, več kot 95 odstotkov klicev na 113 pride z mobilne telefonije," je trend opisal Confidenti.

Skupno ljudi na številko 113 je okrog 310
Leta 2011 je policijo čakala večja reorganizacija, v kateri se je število policijskih uprav zmanjšalo z 11 na današnjih osem, a to ni vplivalo na skupno število zaposlenih policistov, ki delujejo v OKC-jih. "Število je ves čas ostalo približno isto. Na področju vse OKC-dejavnosti, za katero pa moram poudariti, da to ni samo sprejemanje klicev na 113 in napotovanje policijskih patrulj na kraj dogodka, temveč zadeva še precej drugih dejavnosti, od prevoza pošte, varovanja objektov in prostorov za pridržanje oseb … Skupaj dela približno 310 policistov, vključno z vodstvom na generalni policijski postaji," je razložil Confidenti.

OKC na generalni upravi usklajuje delo vseh OKC-jev
V osmih OKC-jih po Sloveniji sprejemajo klice na 113 in napotijo patrulje na teren, naloga OKC-ja na generalni policijski upravi pa je malce drugačna. "V realnem času spremljamo varnostne dogodke po celotni državi, spremljamo dogodke, ki jih obdelujejo na OKC-jih policijskih uprav, pomagamo in nudimo strokovno pomoč pri izvajanju prvih nujnih ukrepov in usklajujejmo delo med OKC-ji na regijski ravni," pove sogovornik in kot šolski primer navede večjo prometno nesrečo na avtocesti: "A ne koordiniramo le v primeru prometnih nesreč, lahko gre za kazniva dejanja, usklajevanje zapor policijskih sil na terenu zaradi pobega roparjev, lahko govorimo o drugih varnostnih in zahtevnejših dogodkov, kot je, denimo, varovanje pomembnih oseb ali pa varovanje pomembnih športnih prireditev, kot je bil nazadnje Euro 2013 v košarki."

Mariborski primer: komunikacija izrednega pomena
Ob nujnih interventnih klicih je pomembna vsaka sekunda, zato je pomembno, da so policisti, ki se oglašajo na 113, tako izkušeni kot vešči primerne komunikacije. "V večini primerov nam to uspeva, a si ne smemo zatiskati oči. Glede na število klicev in na obremenitev včasih pride do neprimerne ali neustrezne komunikacije, kar pa obžalujemo. Kadar ugotovimo nepravilnosti, takoj ukrepamo. S policistom se pogovorimo ali ga pošljemo na dodatna usposabljanja, če je to potrebno," je dejal Confidenti. Pred nekaj meseci je v javnosti zaokrožil podoben primer, ko je na 113 poklical človek, ki je bežal z avtomobilom, nanj pa so streljali. Na sojenju strelcu so zavrteli posnetke komunikacije, pri kateri se je izkazalo, da policista (šlo je za dva ločena klica) nista ustrezno komunicirala. "Me veseli, da ste izpostavili ta konkretni primer. Opravili smo namreč analizo te komunikacije. Ta bi bila lahko brez dvoma boljša. A določen del komunikacije je bil iztrgan iz konteksta, zato se ne more ustvariti popolna slika o celem dogodku, načinu in namenu komuniciranja. Policist je imel dober namen, vendar se je nespretno izrazil. Ravno to nespretno izražanje je pripeljalo do nepravilnega razumevanja celotne komunikacije," je mariborski primer ocenil vodja OKC-ja.

Veliko stresa
V nujnih interventnih akcijah je delo policista/operaterja zelo pomembno, hkrati pa tudi izjemno stresno. "Delo z ljudmi je lepo in zanimivo. Nikoli ne veš, kaj te čaka, ravno v tem je čar, da znaš v takem položaju pravilno odreagirati. Če se postavljamo v kožo - hkrati lahko na posameznega policista pride pet ali šest klicev. To se lahko zgodi v zelo hudem varnostnem dogodku, kot je rop, ki se ravno odvija. Kako se počuti policist, ki ta klic sprejema? Občan, ki kliče, je v stresu. Ne ve točno, kaj bi rad povedal, ne ve, kaj mora vse povedati, se dere v telefon, ... Policist ga mora najprej umiriti, da izvleče pomembne podatke za svoje delo, ... To so izredno stresni položaji. Zavedati se moramo, da ravno ta preklop med stresom, ki pride in posledicami pozneje, pomeni zelo velik stres za policiste na 113. Naslednji klic, ki ga policist sprejme, je lahko klic o družinskem nasilju, ropu, o čemer koli, spet se mora vživeti v položaj in profesionalno odreagirati, kot da prejšnjega klica ni bilo," je povzel Confidenti, ki je sam kot policist na OKC-ju 12 let opravljal ravno delo operaterja.

Na reakcijski čas vpliva ogromno dejavnikov
Kot smo že omenili, je reakcijski čas v nujnih interventnih dogodkih 11 minut in 51 sekund, pri čemer so razlike v posameznih policijskih upravah tudi štiri minute. "Lahko bi dejal popolnoma realno, da ni nobenih razlik, vendar dejanski položaj kaže drugače. Reakcijski čas je odvisen od mnogo dejavnikov. Najprej od tega, kakšen dogodek se je zgodil, ali je ogroženo življenje, ali se kazniva dejanja še odvijajo ali so že končano. Ali je policist pri svojem postopku s kršiteljem sam ogrožen in potrebuje pomoč? Da sploh ne govorim o kraju dogodka. Ali je bil to v središču mesta, ali pa (se opravičujem) nekje v Bovcu ali Logarski dolini. Tukaj je mnogo dejavnikov, na katere nimamo vpliva, a statistika pač tako pove," je realen sogovornik.

"Ne smemo zaspati na teh rezultatih"
Confidenti to povprečje ni želel primerjati z drugimi državami, o morebitni rezervi pa ocenjuje: "Zadeva je odkrito rečeno takšna. Moramo delati s kadrom, ki ga imamo na voljo. Pomembno je, da smo profesionalni in da delamo po svoji najboljši moči. Dejstvo je, če zaspimo na tej slavi in teh rezultatih, potem nikoli več ne bo napredka. Mogoče, je kadra manj, a nam pomagajo računalniške aplikacije in sistemi, ki omogočijo analizo v realnem času. To je ena izmed zadev, ki policistom omogoča, da bi včasih lahko dosegli še boljše rezultate."

113 je vse bolj znana po svojemu namenu
Število klicev je v dobrem desetletju upadlo z 800.000 na pol milijona. Na policiji konkretnih analiz sicer niso delali, a vodja OKC-ja je prepričan, da je za padec kriva tudi prepoznavnost številke 113: "Skozi čas je dejansko čedalje bolj znan namen in smisel telefonske številke 113. Če pa pogledamo drugače, je na drugi strani opažen porast klicev na številko 113, kjer je dejansko potrebna pomoč policije."

Od zgodovine k današnjemu sprejemanju klicev
Po zgodovinskem pregledu je čas, da spoznamo, kako danes v praksi delujeta sprejemanje klicev na telefonsko številko 113 in reakcija vseh vpletenih - tako policistov na operativno-komunikacjskih centrih kot tistih, ki pomagajo na terenu ...

V Sloveniji deluje torej osem operativno komunikacijskih centrov, kjer policisti 24 ur na dan odgovarjajo na telefonsko številko 113.

Ti centri so na vsaki od policijskih uprav, in sicer v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu. Največji je v Ljubljani, ki pokriva največji del Slovenije in odgovori na skoraj tretjino vseh klicev na telefonsko številko 113.

Klice sprejemajo trije ali štirje operaterji
V Ljubljani v vsakem trenutku deluje približno osem zaposlenih, ki so razdeljeni v tri delovne sklope. Eden izmed vodij izmene, Ferdinand Škof, razloži organizacijo dela: "V prvem sklopu so trije ali štirje operaterji, ki sprejemajo telefonske klice. To so policisti s peto stopnjo izobrazbe." Njihova naloga je, da sprejmejo klic in skušajo pridobiti najpotrebnejše informacije, ki pomagajo pri uspešnem posredovanju.

Višja policista napotita patrulje na teren
Drugi sklop sestavljata višja policista, ki na podlagi teh informacij napotita policijske patrulje na kraj posredovanja. To število je "odvisno od dogodkov, ali gre morda za kakšno večjo prometno nesrečo, kjer je treba urejati obvoz, zapirati cesto, ali gre za oboroženi rop ..." slikovito opiše Škof. V zadnjem sklopu pa je vodja izmene oziroma policijski inšpektor, ki nadzoruje celoten proces, v njegovi pristojnosti pa je sprejemanje večjih odločitev (napotitev helikopterjev, zapora cest ...). V izrednih razmerah se lahko tudi vodja prelevi v operaterja. Vsak zaposleni v tej organizaciji je namreč delo začel prav kot operater.

Po 20 letih dela pristal na 113
Za vse policiste v OKC-jih velja, da gre za izkušeni kader. Škof je opisal svojo karierno pot: "20 let sem bil zaposlen na policijski postaji v Hrastniku, ki spada pod policijsko upravo Ljubljana. Tam sem opravljal razne delovne naloge, od policista na terenu do stalnega dežurnega, prekrškovnega organa in tako naprej." Ko je dobil ponudbo za napredovanje in sodelovanje v OKC-ju, je kar nekaj časa premišljeval o ponujeni možnosti. "Potem sem prišel na usposabljanje, da sem videl, ali mi bo to delo sploh ustrezalo in ali se bom v njem našel. Kmalu sem spoznal, da je to to," se spominja prehoda v Ljubljano, kjer zdaj deluje devet let.

Delovnik 2+2+4
Urnik dela je natančno določen. "Delovnik poteka 12 ur in 15 minut, kar pomeni, da policisti sprejemajo klice polnih 12 ur. Delamo izmensko delo, najprej dve dnevni izmeni, nato dve nočni, sledijo pa štirje dnevi počitka," opiše Škof in v smehu doda: "To je kar naporno, ampak človek se tega navadi. Veliko pa šteje tudi štiridnevni počitek."

Tudi sto klicev zaradi enega samega dogodka
Najbrž je že precej ljudi izkusilo neprijetno čakanje, ko pokliče kakšno ustanovo, kjer pa najprej zasliši odzivnik in posneti glas, da so vsi operaterji zasedeni in seveda prijazen nasvet 'prosimo, počakajte'. Tega na liniji 113 ni. "Policija takega odzivnika ne pozna. 113 je klic v sili, tega se dobro zavedamo. V kakšnih večjih odmevnih dogodkih, kot so poplave, neurja, hujše prometne nesreče, nas telefoni zabijejo. V tem primeru se včasih lahko zgodijo zgrešeni klici, a prav vsakega pokličemo nazaj," pojasni sogovornik in ponazori: "Včasih samo zaradi enega večjega dogodka na avtocesti lahko dobimo sto klicev."

Včasih je treba klicatelja najprej pomiriti
Operater v Ljubljani v enem delovniku v povprečju sprejme od 80 do 120 klicev. Približno dober odstotek vseh klicev je nujnih interventnih dogodkov, ki zaradi neposredne ogroženosti življenj terja hiter odziv. Veliko klicateljev je razumljivo v stresu in težko takoj prenesejo ključne informacije. "Zelo pogosto so v stresu. Takrat je treba človeka pomiriti, včasih je treba zadevo presekati, umiriti žogo in šele potem zbirati obvestila, ki so nam najpomembnejša. Včasih nista najpomembnejša ime in priimek, ampak kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, v kakšnem obsegu … Ravno zato so zelo pomembne izkušnje, da znaš klicatelja umiriti."

Do prihoda policistov se lahko zbirajo podatki
Nemalokrat se zgodi, da mora klicatelj na zvezi ostati vse do prihoda policistov. Škof ponazori to s primerom vloma v vozilo: "Nekdo iz okna opazuje vlomilca in pokliče na 113. Mi imamo tega prijavitelja toliko časa na liniji, da policisti pridejo na kraj. Sproti namreč lahko sporoča podatke, kje se vlomilec giblje, kaj dela, ali je mogoče zraven še kakšno drugo vozilo ... Tako od napotitve do prihoda policistov na kraj še vedno zbiramo obvestila od prijavitelja."

Veliko iskalnih akcij
Pri delu se je treba usklajevati tudi z drugimi organizacijami. Inšpektor Škof pojasni: "Veliko imamo iskalnih akcij pogrešanih oseb. Organizacija iskalnih zadev je zelo težka, tu je ogromno nekih dejavnosti, vključevanje tudi drugih služb. Najprej preverimo, ali imajo te osebe pri sebi prenosni telefon, osebo lahko iščemo na podlagi lokacije bazne postaje. Imeli smo primer osebe z motnjami v razvoju, ki je odšla iz zavoda. Oseba je bila polnoletna, a na stopnji otroka. Pri sebi je sicer imela telefon, ampak ni znala povedati, kje je. Težko je bilo pridobiti kakršne koli informacije. Izkoriščamo izkušnje, da s človekom komuniciramo in ga imamo ves čas na zvezi, mu svetujemo, naj se približa kakšni hiši. Če je pri stanovanjski hiši privezan pes, svetujemo, naj pristopi na varnostno razdaljo do psa, da bo pes začel lajati in bo mogoče zbudil stanovalce hiše. Ali pa se mogoče približa cesti in poskuša ustaviti vozilo in bo dal drugemu telefon, ki bo znal povedati, kje je ta oseba. Take izkušnje pridobiš z leti." Če prvih nekaj potez ne prinese uspeha, se policija potem obrne tudi na medije, ki pomagajo z objavo novic in fotografij pogrešanih oseb.

Dobijo tudi pohvale
Ob uspešnih posredovanjih običajno dobijo pohvale policisti na terenu, a pohvale pridejo tudi na račun glasov na liniji 113, ki sprožijo reševalne akcije. "To je dostikrat. Dobimo pohvale, a tudi mi vračamo pohvale klicateljem. Ko sem omenil primer vloma v vozilo, smo potem zadevo uspešno realizirali, saj smo storilce prijeli. Tudi če vmes mi prekinemo zvezo, potem pokličemo prijavitelja nazaj in mu povemo razplet in se mu zahvalimo za sodelovanje," pove Škof.

Večina klicev je "praznih"
Približno dve tretjini vseh klicev je "praznih", kamor policisti uvrščajo vprašanja kličočih po splošnih informacijah (razmere na cestah in mejnih prehodih, ali potrebujejo vizume za pot v določeno deželo ...), nekaj je provokacij, včasih pa kličejo ljudje, ki si želijo zgolj pogovor. "Imamo določene klicatelje, ki jih operaterji prepoznajo že po telefonski številki, ki se jim izpiše na zaslonu. To so lahko ljudje s kakšnimi duševnimi motnjami in potrebujejo pogovor. Če zveza ni obremenjena, si policisti vzamejo čas in poklepetajo s tako osebo. Včasih pa so linije preobremenjene in se mora klic odsloviti. "

Pridobil življenjske izkušnje
Nekatere policiste nesrečni razpleti, ki se lahko končajo tudi s smrtjo, precej zaznamujejo in pretresejo. Zase pravi, da zaradi bogatih izkušenj zna ločiti službo in zasebnost in dela ne nosi domov. Na vprašanje, česa se je na tem delovnem mestu v skoraj desetletju naučil, pa po premisleku odgovori: "Pridobil sem življenjske izkušnje. Naš center pokriva res veliko območje. Včasih se človek sploh ne zaveda, kakšne težave imamo ljudje. Človek na takem centru spozna marsikaj, česar mogoče drugje ne bi spoznal." S to utemeljitvijo je tudi razložil, da je bila odločitev o prihodu na 113 zanj pravilna.

Klic 113: klic je sprejet
Ko vtipkate številko 113, je torej klic 'na pomoč' sprejet, višji policisti pa poskrbijo, da ustrezne patrulje odhitijo na kraj dogodka, kar bomo v naši zgodbi naredili tudi sami ...

Domen Pavalec je eden izmed policistov, ki se na terenu odzove klicu 113. Pri svojem delu je zelo uspešen, saj je bil že večkrat nagrajen.

Delo policista opravlja osem let, njegova odločitev, da obleče modro uniformo, zanj ni bila težka, saj ni prvi policist v družini: "Moj oče je bil policist, zdaj je upokojen. Že kot otrok sem približno vedel, da bo to smer, v katero se bom usmeril, ko bom enkrat končal šolo. Spomnim se, da sem bil večkrat na očetovi policijski postaji. Tam sem se igral in sem že malo videl, kako poteka delo policista. To je bila samo potrditev, da je to to, česar si želim."

Dela v prometni patrulji
Pavalec je razporejen v prometno patruljo, tako se precej njegovih nalog dotika ravno prometa: "Obravnavamo prometne nesreče in vse preostale stvari, ki so povezane s prometom." A besedna zveza prometna patrulja ne pomeni, da je to vse, s čimer se ukvarja. "Greš, kamor koli si poslan," pravi Pavalec. Med njegovimi nalogami je tako tudi odzivanje na napotitve, ki jih prejme z operativno-komunikacijskega centra (OKC).

Nujni primeri: Odzove se tisti, ki je najbližje
Ob nujnem dogodku, ko je ogroženo človeško življenje, je napotena tista patrulja, ki je najbližje kraju nesreče. "Takrat je namreč pomembna vsaka sekunda. Če pa gre za neko zadevo, ki ni tako nujna, je napotena patrulja, ki je tisti trenutek prosta ali pa do tistega trenutka še ni bila napotena na nobeno nalogo. Na ta način preprečimo, da bi morala neka patrulja na deset terenov, druga pa v celem delovniku na eno samo. To je kot triažni sistem, v primeru najnujnejših zadev je napotenih tako ali tako več patrulj, če je treba," je razložil policist. Običajno tista patrulja, ki pride prva, tudi prevzame vodenje postopka, lahko pa ga že vnaprej določi OKC.

Strahu ni, je pa negotovost
V redkih primerih je pri odzivu na 113 lahko ogroženo tudi policistovo življenje, ki gre na teren. Domen Pavalec takrat ne čuti strahu, ampak "negotovost, saj ne veš, kaj te čaka. Osnovne informacije nam sicer pove OKC, ki sprejema obvestila in nas lahko opozori na določene nevarnosti. A kaj se točno dogaja na kraju, vidiš šele, ko prideš tja. Strahu torej ni, je pa neka negotovost, kar ne veš, kaj bi pričakoval," je odkrit mož v modrem.

Dobro poznajo svoje naloge
V nujnih primerih se vse zgodi hitro, od klica na 113 do prihoda policistov na teren v povprečju mine manj kot 12 minut. Policisti na poti tako tudi nimajo veliko časa za pripravo ali navodila, a kot pravi Pavalec, te stvari običajno tudi niso potrebne: "Policisti sami vemo, kaj moramo v določenem primeru narediti, kako ukrepati in se odzvati na določeno stvar. V primerih večjih stvari pa nam OKC da navodilo, če je treba koordinirati več policijskih patrulj, ki so poslane na isto zadevo. OKC nam na primer pove, s katere strani naj pride katera patrulja, da se določena naloga čim bolje opravi. Če tega ni, nas OKC opozori, kaj se dogaja, kaj bi bilo pametno narediti, drugače pa že sami vemo, kaj moramo narediti in kako se pripraviti na določene stvari." V nujnih primerih na kraj dogodka nikoli ni poslan le en policist.

Zaradi prometne nesreče ni treba vedno klicati policije
Ker je Pavalec razporejen v prometno patruljo, je zaradi klicev na 113 največkrat poslan prav na kraje prometnih nesreč: "Ljudje kličejo, ker se ne znajo ali ne morejo sami dogovoriti na kraju nesreče. Ljudje se različno odzovejo na stresne situacije. Marsikdo niti ne ve, da ni treba klicati policije za vsako prometno nesrečo, da lahko namreč sami izpolnijo evropsko poročilo ali si izmenjajo podatke. Pogosto niso prepričani in zato raje vseeno pokličejo, saj potrebujejo nasvet in pomoč."

Skočil v vodo, kolegica pa je držala vrv
Včasih pri posredovanjih tvega tudi življenje. Kar dvakrat je pomagal reševati iz vode. Nazadnje se je to zgodilo lani septembra. "Nekdo je poklical na 113. OKC nas je obvestil, da je nekdo skočil v Ljubljanico. Mi smo se odzvali. Glede na to, da smo vedeli, kje je šla ta oseba v vodo, smo lahko pričakovali, kdaj bo zaradi toka prišla na določeno mesto. Policisti s centra so to osebo spremljali v vodi in nam sporočili njen položaj. Takrat sem bil s partnerko Lauro Filipović v patrulji, odšla sva na tržnico Moste, ker se nama je zdelo to še najprimernejše mesto, kjer bi lahko prestregli osebo, ki je bila v vodi. Prišla sva tja, kolegica me je navezala na vrv in sem skočil v vodo," se primera spominja Pavalec. Tok reke je bil tako močan, da policistu osebe ni uspelo izvleči iz vode, to je nekaj metrov nižje nato uspelo gasilcem v potapljaških uniformah.

Ledene Ljubljanice ni čutil
Prvič pa je bil v vodi še nekaj mesecev prej - januarja lani. "Bila je podobna zadeva, spet je šlo za osebo v Ljubljanici. Takrat smo osebo rešili tako, da smo naredili človeško verigo. K sreči nas je bilo dovolj, da smo se držali drug drugega, eden pa je ostal na obali in se držal vrvi, ki smo jo našli, preostali trije pa smo šli v vodo," je dogodek obnovil policist. Čeprav je bila voda izjemno mrzla, ga to pri reševanju ni motilo: "Ne, nisem čutil mraza. Ko se odzoveš na tako stvar, ko vidiš, da je zadeva nujna, imaš v sebi ogromno adrenalina. Zebsti me je začelo šele, ko smo bili zunaj, v vodi nisem čutil ničesar."

Ne smeš razmišljati, kaj vse gre lahko narobe
Za obe pogumni dejanji je bil tudi nagrajen. Sam pravi, da ob posredovanjih ne razmišlja, da bi lahko tudi umrl: "To so stvari, o katerih ne smeš razmišljati. Kdor bo razmišljal, kaj vse se mu lahko zgodi, ne bo pomagal." Te nevarnosti se zaveda tudi njegova družina in najbližji, ob tem doda le: "To je pač poklic, ki ga rad delam in sem si ga sam izbral. Malo morajo potrpeti."

Pogovor pomaga
Vsa posredovanja se seveda ne končajo srečno. "Smrt, hude telesne poškodbe, izgube ... Z vsemi temi stvarmi se srečujemo. V sklopu policije nam nudijo psihološko pomoč, če bi jo mogoče potrebovali. Sicer pa se tudi med seboj pogovorimo po službi, se usedemo za mizo in predebatiramo, kaj je bilo, na tak način prebrodimo te krize."

Klic tudi zaradi mačk na drevesu
To je pomembno, saj mora biti pri naslednjem posredovanju spet pripravljen na hitre reakcije, ki odločajo o uspešnosti intervencije. "Z leti in z izkušnjami je vse dosti lažje. Nič več te ne preseneti ali šokira. Hkrati se tudi utrdiš." Včasih se mu na terenu zgodi tudi kaj zabavnega: "Ljudje kličejo 113 za marsikaj, tudi če je mačka ostala na drevesu ali kaj podobnega. Mi se vedno odzovemo, ne glede na to, ali je zadeva resna ali ne. Pridemo in pogledamo, če ne drugega, se s prijaviteljem malo nasmejimo."

Široka baza zbranih klicev na telefonsko številko 113 omogoča številne analize, ki vplivajo na delovanje policije.

Za take analize skrbi Tomislav Iskra, višji policijski inšpektor na OKC-ju, ki skrbi za področje informatike. "Moje delo je zelo široko. Poskrbimo, da sami sistemi 113 delujejo. Za temi klici stojijo celotni sistemi, katerih avtor nisem jaz, ampak Uprava za informatiko in telekomunikacije. Moja naloga je, da v sodelovanju z njimi poskrbim, da se klici zabeležijo, da nudimo vse potrebne informacijske storitve, se pravi preverjanje ozadij, oseb in tako dalje. Nudimo informacije in podatke, ki so potrebni za napotitev," se je predstavil Iskra.

Eni prvih, ki so razvili tak sistem
Ta sistem so začeli razvijati relativno zgodaj, kmalu po ustanovitvi OKC-ja. "Ta informacijski sistem je omogočal, da nudimo geografsko pomoč pri napotitvah na kraj dogodka. Pozneje smo temu geografskemu sistemu dali analitsko orodje. Na področju tega smo orali ledino in smo bili enih prvih, ki smo imeli tak sistem v policiji, mogoče tudi v drugih službah na svetu. Nekoč smo sodelovali na sejmih, takrat bi, če bi lahko, tak sistem prodajali kot vroče žemljice," pravi Iskra.

Usklajuje med uporabniki in razvijalci
Vsi informatiki dobro vedo, da izdelek še ne pomeni končanega posla, ampak začetek optimizacije izdelka, kjer so seveda zelo pomembni odzivi tistih, ki to storitev uporabljajo. "Informacijski sistemi so dinamični sistemi. Neprenehoma je treba spremljati razvoj in iti korak z razvojem. Nove stvari mogoče uporabnikom v prvi fazi najprej niso tako všeč. Moja naloga je, da uporabnikom predstavim novosti, hkrati pa dobim povratno informacijo. Sem usklajevalec med razvijalci aplikacij, ki imajo omejitve, in uporabniki, ki imajo želje. Včasih je ta vloga nehvaležna, ker moraš na vsaki strani vleči, hkrati pa nekomu dopovedati, da ne gre vse, kot si vsak želi," je realen Iskra.

Na podlagi analiz predlagajo spremembe
Vse dogodke geokodirajo, saj jim pripnejo geografsko komponento, kar omogoča prikazovanje na zemljevidu. "Potem z raznimi orodji, ki smo jih razvili za analitske potrebe, lahko določimo območje (križišče, občine, področje PU-ja ...) in za to območje lahko naredimo analizo po različnih parametrih (čas, vzrok, posledice ...). Tako dobimo zgostitve teh dogodkov, lahko izločimo črne točke, kjer se dogajajo prometne nesreče in drugi dogodki, ki jih policija obravnava," razloži višji policijski inšpektor. Na podlagi teh ugotovitev lahko predlagajo ukrepe (kot so sprememba prometnega režima, napotitve na teren ...).

Kakšen vpliv ima luna?
Tomislav Iskra je naredil tudi zanimivo raziskavo o luni in telefonski številki 113. (Polna) luna je namreč pogost krivec za marsikaj. Za slabo voljo, za prometne nesreče in številne druge negativne dogodke. Iskra je zato raziskal morebitne povezave med telefonskimi klici na 113, številom posredovanj policistov in delovanjem lune.