Vrh AU-ja se posveča različnim temam, od boja proti terorizmu do boljšega vladanja in položaja žensk. Foto: EPA
Vrh AU-ja se posveča različnim temam, od boja proti terorizmu do boljšega vladanja in položaja žensk. Foto: EPA
false
Članice AU-ja naj bi glasovale o napotitvi sil Unije v Burundi, ki ga od aprila lani pretresa hudo nasilje, ki meji na državljansko vojno. Foto: EPA

Dvodnevnega vrha se udeležuje več deset afriških voditeljev in tujih gostov, med njimi tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun. Zadnje leto je bil predsedujoči AU-ju zimbabvejski predsednik Robert Mugabe, ki je v uvodnem govoru poudaril, da je enotnost ključ pri premagovanju socialnih, političnih in ekonomskih izzivov, s katerimi se spoprijema afriška celina.

Vrh se posveča različnim temam, kot so človekove pravice, izboljšanje položaja žensk, financiranje organizacije, terorizem, konflikti in reforma Varnostnega sveta ZN-a, na svoji spletni strani poroča kitajska tiskovna agencija Šinhua.

Mugabe je sicer kot smrtno nevarnost za stabilnost in razvoj celine izpostavil terorizem, kot enega od ukrepov v boju zoper njega pa je omenil oblikovanje posebnih afriških sil v pripravljenosti. Mugabe je še dejal, da so afriške vlade v skladu s cilji Agende 2063 v ospredje postavile boj proti revščini, brezposelnosti, diskriminaciji in okoljski degradaciji, gospodarsko rast, mir in varnost pa naj bi pospešilo strateško sodelovanje s Kitajsko in Indijo.

Ban poziva k enotnosti
Generalni sekretar ZN-a je afriške voditelje pozval k promociji strpnosti, človekovih pravic in vključujočega razvoja. "Odločno moramo vlagati v dobro vladanje, izboljšanje položaja žensk in človekove pravice kot osnovni pogoj za dosego miru, varnosti in razvoja," je dejal Ban Ki Mun. Tudi on je poudaril pomen enotnosti v boju proti terorizmu, revščini, boleznim in prisilni migraciji. Kot navdihujočo je poudaril enotnost v času razsajanja ebole.

Položaj predsedujočega Uniji je sicer bolj protokolarne narave. Več moči ima namreč predsednica komisije AU-ja Nkosazana Dlamini Zuma.

Burundi ne želi mirovnikov
Tema vrha je tudi kriza v Burundiju. Ta država nasprotuje prihodu mirovnih enot AU-ja, pri tem pa naj bi jo podpiralo več držav. Obstaja namreč možnost, da bo AU v Burundi napotil 5.000 vojakov. Petkovega zasedanja Mirovnega in varnostnega sveta AU-ja na to temo so se udeležili predsedniki in zunanji ministri, pa tudi Ban Ki Mun. Za napotitev sil AU-ja je potrebna dvotretjinska večina, ni pa še jasno, katere države bi prispevale svoje enote, poroča Al Džazira.

Burundi nasilje teži od aprila lani, ko je predsednik Pierre Nkurunziza napovedal, da se bo potegoval za tretji mandat, ki ga je na spornih julijskih volitvah nato tudi osvojil. Vlada v Burundiju zatrjuje, da ima položaj pod nadzorom. ZN opozarja, da se lahko v Burundiju ponovi državljanska vojna. Od aprila lani je namreč umrlo že okoli 400 ljudi, najmanj 230.000 pa jih je pobegnilo v sosednje države.