Afrika
Delta Nigra
Keziah Clifford-Okpojo, aktivistka organizacije Environmental Rights Action (ERA), kaže, kako kljub trditvam, da je zapuščena infrastruktura zapečatena, še vedno prihaja do iztekanja strupenih snovi v okolje. Foto: Sam Cossar-Gilbert
Delta Nigra
Območje v bližini vasi Kegbara-Dere, v delti Nigra, kjer se je pred leti zgodilo izlitje nafte. Območje je mrtvo. To je vsakdan krajevnih prebivalcev. Foto: Živa Kavka Gobbo
Živa Kavka Gobbo
Živa Kavka Gobbo, predsednica društva Focus, je delto Nigra obiskala v okviru bienalnega generalnega srečanja mreže okoljevarstvenih nevladnih organizacij Friends of the Earth International (FoEI), v katero je Focus vstopil konec leta 2016. Mreža obstaja že od leta 1971 in danes povezuje kar 75 organizacij z vsega sveta. Focus spada k Friends of the Earth Europe. Foto: MMC RTV SLO
Delta Nigra
Tabla, ki jo je tik ob vasi postavila vlada, opozarja, da je gibanje po kontaminiranem območju nevarno. Foto: Rolf Schipper
Delta Nigra
Zapuščena naftna vrtina podjetja Shell. Uradno je vrtina zapečatena, a nafta vidno pronica iz stare infrastrukture v okolje. Foto: Martin Galea de Giovanni
Delta Nigra
Pravnik in član organizacije Friends of the Earth Nigeria – Environmental rights action kaže, kako onesnažena je zemlja. Dejal je, da sta organizaciji med pravnim sporom s podjetjem Shell izgubili že dva odvetnika, ki jima ju je speljal Shell. Foto: Martin Galea de Giovanni
Delta Nigra
Družine živijo v neposredni bližini črne vode. Odvisne so od hrane, ki raste okoli, a je ne smejo jesti, saj je strupena. Pogosto trpijo zaradi dihalnih težav, prihaja do prezgodnjih smrti, redkost niso niti splavi. Vsak dan dihajo onesnažen in smrdljiv zrak. Nimajo druge možnosti. Na fotografiji družina v neposredni bližini onesnaženega območja na nedeljo. Ženske so v cerkvi. Foto: Živa Kavka Gobbo
Delta Nigra
Plakat na komemoraciji 23. obletnice smrti okoljskega aktivista Kena Sara Wiwe, ki je bil obsojen na vojaškem sodišču. Leta 1995 so ga obesili. Bil je pisatelj, režiser in okoljski aktivist ter predsednik gibanja za preživetje ljudstva Ogoni. Vodil je nenasilno kampanjo proti okoljski degradaciji in uničenju, ki ga je v delti Nigra povzročila naftna industrija s Shellom na čelu. Javno je kritiziral tudi nigerijsko vlado, ki je pokleknila pred vplivom mednarodnih korporacij. Foto: Martin Galea de Giovanni
Delta Nigra
Ribiči se morajo po ribe podati daleč na odprto morje. Kljub končani prvi fazi čiščenja območja je voda še vedno mrtva in onesnažena. Naftni madeži so vidni povsod. Foto: Martin Galea de Giovanni
Delta Nigra
Kljub onesnaženju z nafto je rastje še vedno bujno. Na sliki je polje kasave, katere liste in korenine uporabljajo v prehrani. Na tem območju so listi neužitni, saj so zastrupljeni. Foto: Živa Kavka Gobbo
Delta Nigra
"Ob soočenju z živo podobo ekološke in človeške katastrofe, ob dihanju zraka, ki smrdi po nafti, in zavedanju, da je tega zmožen človek, so se mi ulile solze. Resnica boli," je dejala Živa Kavka Gobbo iz društva Focus. Foto: Živa Kavka Gobbo
Delta Nigra
Spominsko ploščo so postavili leta 2016, ko je stekla prva čistilna akcija na onesnaženem območju. Po končani prvi fazi prebivalci območja še vedno čakajo na nadaljevanje. Foto: Živa Kavka Gobbo
Delta Nigra
Zapuščena infrastruktura še vedno predstavlja nevarnost za okoliške prebivalce. Foto: Živa Kavka Gobbo
Delta Nigra
Aktivisti mreže Friends of the Earth International so podprli prizadevanja organizacije ERA ter krajevnega prebivalstva pri boju z naftnimi mogotci. Poglavar Brisaco kljub večdesetletnem boju ostaja pozitiven. "Ta zemlja bo nekoč spet lepa," je prepričan. Na fotografiji so predstavniki okoljevarstvenih organizacij in predstavniki krajevnih odločevalcev. Foto: Sam Cossar-Gilbert
Delta Nigra
Na fotografiji je prva Shellova vrtina iz leta 1958, v bližini vasi Kegbara-Dere. Črpanje nafte na tem območju je Shell zaključil leta 1995. Po 15 letih puščanja so jo končno zapečatili leta 2010. Medtem je prihajalo do požarov in razlitij v zemljo in vodo. V neposredni bližini vrtine je tudi krajevna šola. Foto: Živa Kavka Gobbo

Dodaj v

V delti Nigra: kjer domačini "dihajo in pijejo Shellovo umazanijo"

S čiščenjem posledic razlitja nafte so po več letih pritiskov začeli šele leta 2016
2. december 2018 ob 06:34
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Šokiralo me je, da v celotni delti Nigra, ki je kljub vsemu še vedno zelo zelena, zrak smrdi po nafti. Voda ni več pitna, zemlja je sicer še rodovitna, a so rastline zastrupljene, zaradi več požarov je onesnažen tudi zrak."

To so besede Žive Kavka Gobbo, predsednice Focusa, društva za sonaraven razvoj, okoljevarstvenice in borke proti hiperpotrošništvu, ki je nedavno obiskala delto reke Niger v Nigeriji. Na tem območju se je v 50. letih začelo črpanje nafte, ki pa je domačim prebivalcem prineslo samo gorje – tuje korporacije so sicer imele tehnologijo in sredstva za črpanje nafte, a obenem so tudi močno onesnažile okolje in nato odšle, ves dohodek od prodaje nafte pa je stekel mimo domačinov.

Nigerija, najbolj poseljena afriška država, je največja proizvajalka nafte v Zahodni Afriki, po nekaterih ocenah pa pod površjem v delti Nigra leži še več kot 30 milijard 159-litrskih sodčkov surove nafte. Od leta 1975 nafta predstavlja več kot 75 odstotkov vsega nigerijskega izvoza, ogromne količine nafte in zemeljskega plina pa še vedno zažigajo, kar močno onesnažuje okolje. Poleg tega so cevi slabe in dotrajane, zato je med letoma 1970 in 2000 v delti prišlo do več kot 7.000 razlitij "črnega zlata".

V 90. letih prejšnjega stoletja so se med tujimi naftnimi korporacijami in različnimi etničnimi skupinami, ki živijo v delti, predvsem Ogani in Idži (Ijaw), začele pojavljati napetosti, zaradi boja za naftno bogastvo je prišlo tudi do oboroženih spopadov, zato so se v delti pojavile mnoge oborožene milice. Od leta 2004 se je nasilje začelo kazati tudi v piratstvu in ugrabitvah tujcev.

V delti Nigra živi več kot 30 milijonov ljudi, a mnoga območja so zaradi razlitij nafte močno onesnažena, deževni gozd je izginil, število rib se je močno zmanjšalo. Živa Kavka Gobbo se spominja pogovora s poglavarjem ribiške vasi Bodo, Emmahom Piijem, ki je dejal, da je v otroštvu pred šolo hodil lovit ribe in opazovat bogato rastje in živalstvo. Spominjal se je krokodilov, opic in drugih živali, ki so živele z ljudmi, in živahne trgovine, ki je potekala po kopnem in vodi. Govoril je o tem, da so bili samozadostni. Zdaj je voda mrtva. Otrokom zdaj pripovedujejo o življenju v vodi, o živalih v pretekliku, kot zgodbe za lahko noč. "Že več let vsak dan dihamo in pijemo Shellovo umazanijo. Ljudje umirajo, otroci umirajo mladi, veliko je spontanih splavov. Živimo v stanju stalne nevarnosti. Begunci smo na lastni zemlji," je dejal.

Nedavno ste se vrnili iz Nigerije, kjer ste obiskali delto reke Niger, kjer so ogromna naftna nahajališča, a zaradi nafte se izkoriščajo ljudje in okolje. Kako se te razmere kažejo na kraju samem?
Poglavar ene izmed vasi je rekel: "Tujci so prišli in mislili smo, da bomo skupaj kaj dobrega naredili, a potem so odšli in za seboj pustili opustošenje." Začelo se je v 50. letih 20. stoletja, ko so našli nafto, v 80. letih pa je prišlo do prvih naftnih izlivov, zato še danes obstajajo velika območja, ki so onesnažena z nafto. To je najbolj viden element onesnaženja. Voda ni več pitna, zemlja je sicer še rodovitna, ampak so rastline zastrupljene, zaradi več požarov je onesnažen tudi zrak. Šokiralo me je, da v celotni delti, ki je kljub vsemu še vedno zelo zelena, zrak smrdi po nafti. Ko ljudje dihajo, ves čas dihajo nafto.

Kdo je glavni krivec za takšno stanje – tuje korporacije in krajevni mogotci?
Da. V začetku črpanja v 50. letih je šlo le za iskanje nafte, zato so začeli vrtati v tla. Prvi je bil Shell. Ni bilo nobene zakonodaje in pravil, po katerih so te korporacije delovale. V 80. letih, ko je začelo prihajati do izlivov in onesnaževanja, so začeli sprejemati tudi zakonodajo in nadzorne mehanizme, ki pa še danes niso zaživeli. Shell je v 90. letih na območju, kjer živi ljudstvo Ogoni, načeloma prenehal črpati nafto, a še vedno ni opravil svojih dolžnosti, kar se tiče čiščenja in zapečatenja vrtin, obnove cevi in podobno. Še danes vse teče ven, cevi in vrtine puščajo, izlivi se dogajajo tako v zemljo kot vodo. Po zakonu bi Shell moral očistiti ta območja in plačati tamkajšnjim prebivalcem odškodnino, a ker je tako močna korporacija, to ni njihova prioriteta in tega ne počnejo. Leta 2016 naj bi Shell začel prvo večje čiščenje – šlo je za pivnanje nafte, a to je bilo tudi vse. Domačini upajo, da se bo območje enkrat res očistilo. Potekajo tudi različni sodni postopki, v Nigeriji jih je na lokalni ravni precej, nekateri primeri so prišli tudi do vrhovnega sodišča. Procesi so dolgotrajni.

Pogovarjali smo se z gospodom, poglavarjem Sundayem, ki je star okoli sto let in že 20 let bije sodni boj s Shellom, ker so v njegovi vasi zastrupljali vodo. Po 20 letih, ko mu je najvišja sodna instanca v Nigeriji pritrdila, da ima prav in da mu Shell mora plačati odškodnino, se Shell še vedno ne da in vlaga pritožbe, tako da še zdaj vas ni dobila poplačano. Nekaterim skupnostim so sicer dali nekaj nadomestil, da bi jih pomirili, a so ljudje ugotovili, da to še zdaleč ni zadosten znesek za pokritje škode. Omenjenemu gospodu je v sodnem procesu Shell speljal tri odvetnike, tako da se je res težko boriti s tako velikimi podjetji, ki imajo navsezadnje tudi politično moč.

Omenili ste, da je Shell na tem območju nehal črpati nafto. Druge korporacije pa so verjetno še prisotne, saj naj bi v delti Nigra vsak dan načrpali okoli dva milijona 159-litrskih sodčkov nafte?
Da, a na drugih območjih, ne na teh, ki smo jih mi obiskali. Težava so tudi cevi, po katerih se nafta dovaja na izvozne terminale. Te cevi so dotrajane, puščajo, a jih korporacije nočejo popraviti. Če bi jih zapečatili, se bojijo, da bi se v njih povečal pritisk in bi se lahko zgodilo kaj hudega. Namesto da bi zamenjali dotrajano infrastrukturo, pustijo, da nafta kaplja ven. Prihaja tudi do kraj nafte, saj krajevni kriminalci nafto prodajajo na črnem trgu, kar povzroča še dodatno iztekanje in požare.

Veliko stvari, ki se dogajajo v delti Nigra, je težko razumeti, saj prihaja do absurdne in neverjetne dvojnosti med naravnimi viri in bogastvom narave in zemlje na eni strani ter človeško krutostjo na drugi. Razmere, v katerih ljudje živijo, kjer so zastrupljeni zemlja, voda in zrak, a ljudje nimajo živeti od česa drugega kot od narave, so neverjetne in ne ganejo nikogar. Ena izmed aktivistk je utrgala banano z drevesa in me vprašala, ali bi jo pojedla. Odgovorila sem ji, da ne, a domačinom ne preostane nič drugega, kot da jedo takšno hrano. Njihovo trpljenje očitno ni dovolj, da bi zganilo ljudi, ki imajo v rokah vzvode oblasti. Sama delam v okoljevarstvu več kot deset let, a so me prizori v delti Nigra globoko prizadeli. Z vsemi čuti dojemaš to razsežnost onesnaženja z nafto – neverjetno se mi zdi, da je človek česa takega sposoben. Zares šokantno je, ko prideš na kraj, kjer se pokažejo vsa nasprotja današnje družbe – na eni strani črno opustošenje, na drugi strani družine, ki živijo ob morju; na eni strani zaprte soseske, kjer živijo delavci velikih korporacij z nakupovalnimi središči, golfišči, bazeni, na drugi skromni domačini. Začela sem jokati, bilo je preveč.

Pred tremi leti smo na MMC-ju objavili intervju s Stojanom Šatejem, ki v Nigeriji živi že 30 let. Dejal je, da je nafta v Nigeriji bolj prekletstvo kot blagoslov in da si nigerijsko gospodarstvo kljub fantastičnim dohodkom, ki jih je imela država v preteklih 15 letih od nafte, ni nič opomoglo. Ljudje so opustili kmetijstvo, da so se preusmerili v trgovino in proizvodnjo nafte na jugu države. Zdaj, ko se je ta pravljica sesula, od česa domačini v tako onesnaženi delti živijo?
V delti Nigra je izjemno rodovitna zemlja, zato so nam domačini rekli, da so bili pred izlitji nafte samozadostni – v rečnih kanalih so lovili ribe in trgovali z njimi po kopnem in po morju, ukvarjali so se s poljedelstvom. Zdaj je podobno – a zemlja je postala črna od nafte. Vse, kar dajo v usta, je onesnaženo, zrak, ki ga dihajo, je onesnažen. Tisti, ki so bili bogati, so odšli, tisti, ki so ostali, so živi mrtveci, kot se je izrazil eden izmed domačinov. Zelo zgodaj umirajo, veliko je splavov. Ribiči morajo zdaj loviti ribe veliko dlje od obale, saj v plitvinah ni več nobenega življenja. Preživljajo se s tem, kar imajo, a upajo še naprej. Presenetilo me je, da še vedno verjamejo, da bo ta zemlja spet enkrat lepa. Skupnosti so aktivne, bili smo na komemoraciji 23. obletnice umora prvega večjega okoljskega aktivista v delti Nigra, to je Ken Saro Wiwa, ki so ga leta 1994 obsodili zaradi škodovanja državi in korporacijam, leto kasneje pa obsodili na smrt na vojaškem sodišču. On simbolizira upor ljudi. Na komemoraciji je bilo videti, da ljudje se borijo naprej, da imajo še vedno radi svojo zemljo, čeprav se zdi, da se borijo z mlini na veter.

Obstajajo kakšne ocene, koliko časa bi bilo potrebno, da se nafta očisti z območja?
Sama se ne bo očistila nikoli, obratno, šla bo samo še globlje v zemljo. Obstajajo načini, na katere lahko vsaj delno očistijo zemljo, da se tudi narava potem začne laže obnavljati. Mangrove so na primer odlične – če se kombinira delno očiščenje zemlje s ponovno nasaditvijo mangrov, so to nekakšni filtri, ki čistijo tudi naravo. Razlagali so nam, da je nekdaj v delti živelo veliko živali – ptice, ribe, krokodili, opice ... ki jih danes ni več.

Večkrat kot zaradi onesnaženja z nafto o delti Nigra v medijih pišemo zaradi delovanja piratov, ki so se pojavili tudi zaradi nesoglasij med tujimi naftnimi družbami in manjšinskimi etničnimi skupinami. Od leta 2006 je bilo ugrabljenih že več kot 200 tujcev. V delti Nigra so septembra ugrabili tudi ladjo Glarus s slovenskim kapitanom. Ste med svojim obiskom kaj več izvedeli tudi o tej problematiki?
O tem nismo govorili, je pa pojav piratov povezan s celotnim načinom delovanja na tem območju – močjo korporacij, nezmožnostjo države, da bi ukrepala, ekonomijo črnega trga, ki se vzporedno vzpostavlja tako z nafto kot piratstvom. Ta zaliv je poleg tega ribolovno precej izčrpan. Pri piratstvu so se povezali različni dejavniki.

Okoljske organizacije opozarjajo še na eno težavo – da so mednarodna in domača podjetja ob obalah Nigerije v Atlantskem oceanu zapustila več tisoč odsluženih tovornih in ribiških ladij, saj lastniki ladje raje zapustijo na morju, kot da bi jih dali v razrez, saj je to zanje ceneje. Ste videli to smetišče sredi morja?
Gre za podobno logiko kot pri nafti – raje pustimo tako, kot je, kot da bi ukrepali, saj je ceneje. Ladje tako puščajo kar v morju, saj ne obstaja učinkovit sistem, ki bi to kaznoval.

Raziskava Afobarometra je pokazala, da želi vsak tretji Nigerijec zaradi gospodarskih razlogov oditi v tujino, med njimi so predvsem mlajši in izobraženi. S 190 milijoni prebivalcev je Nigerija že zdaj najbolj poseljena država v Afriki, do leta 2050 pa naj bi se število prebivalcev povečalo na kar 400 milijonov. Veliko je tudi nezakonitih prebežnikov iz Nigerije. Kaj o tej težavi menite vi – je treba preseljevanje ustaviti tako, da se rešijo težave v državah izvora, iz katerih prebežniki odhajajo, ali da je ljudi treba sprejeti in zanje poskrbeti, saj bogatijo družbo?
Oboje. Ljudem ne moremo omejevati gibanja, če si gibanja želijo. Če se mi lahko prosto gibljemo naokoli, morajo to pravico imeti tudi vsi drugi prebivalci planeta. Dejstvo pa je, da bi bilo treba reševati problem tam, kjer je nastal. Ko sem se v Nigeriji pogovarjala z domačini, mi jih je nekaj reklo 'Jaz bi tudi živel pri vas', a še več mi jih je reklo 'Jaz pa ne bi šel v tujino, hočem ostati doma'. Zavedajo se, da je v Evropi veliko rasizma in nenaklonjenosti Neevropejcem. Zato ostajajo, vztrajajo, ne moremo reči, da je večina Nigerijcev zapustila državo, saj bi bila to potem res velika številka. Tisti, ki imajo sredstva, so šli v Abudžo ali drugo veliko mesto, v drugo afriško državo ali v Evropo. Ne smemo pa jih dojemati kot ljudi, ki bi nam radi kaj vzeli. Je pa res, da smo mi posredno ali neposredno krivi za ta uničenja, ki jih še dandanes podpiramo.

Zagovarjate načelo pravične tranzicije in podnebnega dolga, ki ga ima svetovni Sever do svetovnega Juga. Kdaj je ta dolg nastal in kakšen je?
V času industrijske revolucije in naglega razvoja Evrope je večinoma vse temeljilo na naravnih virih. Nekatere vire smo imeli mi, večine pa ne. Tako kot danes vire črpamo drugod in jih rabimo pri nas, samo v času nekje do začetka gospodarske rasti Kitajske smo izpustili toliko toplogrednih plinov, da smo v tem času hkrati tudi omejevali razvoj držav. Zdaj smo zato dolžni kaj narediti tudi za blaženje podnebnih sprememb. Mi smo bili sprožilec teh sprememb Severna Amerika in Evropa, v glavnem. Tudi danes je velik del izpustov, ki nastajajo drugod, posledica nas in naše potrošnje, bodisi zaradi črpanja virov bodisi zaradi proizvodnje, ki jo mi trošimo. Kljub temu da veliko delamo na področju zelene tehnologije, imamo še vedno zelo veliko breme, ki bi ga morali zmanjšati, morali pa bi pomagati tudi državam, ki smo jim mi povzročili težave s svojim ravnanjem. Konec koncev smo obogateli na račun drugih.

Naključje je hotelo, da se pogovarjava prav na črni petek, praznik trgovcev. Vi opozarjate, da je najboljša potrošnja tista, ki je ni, in da je potrošništvo več kot samo nakupovanje. Kako potrošništvo vpliva na uničevanje okolja, podnebne spremembe, večanje socialnih razlik?
Jaz razumem potrošništvo kot neki življenjski nazor, filozofijo, način delovanja, da vse lahko kupimo, uporabimo in zavržemo, vključno s človeškimi odnosi, materiali, ki jih imamo, denarjem. Veliko je bilo tudi v javnosti govora o problemih v tekstilni industriji, o izkoriščanju delavcev, o težavah pri gojenju bombaža in neskončnih količinah pesticidov in herbicidov, o izsušenih jezerih, o posledicah kopanja kobalta, ker potrebujemo svoje pametne telefone. Teh opozoril in informacij je ogromno, a laže si je dati masko čez obraz in reči: 'Akcija je, gremo nakupovat!' Tako dobimo lažen občutek, da smo nekaj prihranili, ampak v vsakem primeru, ko kaj kupimo, potrošimo – in ne prihranimo. Dobimo tudi lažen občutek sreče. Stvar je kompleksna, a dejansko ima čisto vsak predmet, ki ga kupimo, za seboj celo verigo – od tam, kjer so črpali vire zanj, do ljudi, ki so ga izdelali in bili izkoriščani za to, da smo ga mi lahko kupili s popustom. V Sloveniji smo še kar dobri pri recikliranju, a imamo velik problem pri zmanjševanju nastajanja odpadkov. V ZDA je še večji absurd – na zahvalni dan se zahvaljujejo za to, kar imajo, naslednji teden pa noro obiskujejo trgovine.

Kje vse se izdelki, ki se ne prodajo, nalagajo?
Nekateri tekstilni izdelki se zažgejo, nekateri se nalagajo na naših smetiščih, ki vse te količine ne zmorejo prebaviti. Veliko poceni tekstila pristane tudi v državah v razvoju, kot je na primer Nigerija, kjer se prodajajo po kilogramih in vrečah. Ti izdelki preplavijo lokalne trgovine in s tem izrivajo lokalne šivilje – in spet se vrtimo v krogu. Mislim, da obstaja podatek, da vsako leto kot posamezniki proizvedemo 37 kilogramov tekstila. Tekstil pri hitri modi je že tako ali tako slabše kakovosti, tako da ne zdrži dolgo. Cilj prodajalcev je, da ga impulzivno kupimo, da se bomo počutili drugačni, posebni in srečni, a smo nato zelo hitro uniformirani. Vsi izdelki tako končajo daleč, predaleč od naših oči. Morda bi morali kot skupnost narediti eksperiment in nekaj časa metati vse stvari, ki jih odvržemo in ne razpadejo, na en kup, da bi videli, kako ogromne količine so to. Rešitev je veliko – kupovati manj, kupovati bolj kakovostno, popraviti, predelati, zamenjati, izmenjati, si sposoditi, ne zahajati v "svetišča" potrošništva, kot so nakupovalna središča. Nekateri pravijo, da je naša denarnica na neki način volilna skrinjica.

Kakšna darila decembra izbrati, da bodo v skladu s trajnostjo, sonaravnim razvojem, okolju prijazna?
Možnosti je veliko. Velikokrat rečem, da dedek Mraz in Božiček drugim otrokom zagotovo ne bi želela dati darila, ki so ga naredili drugi otroci. Veliko lahko naredimo – doma se nam nabira ogromno stvari in lahko iz njih kaj naredimo. Lahko podarimo čas – kakšen kupon za skupno preživljanje časa. Lahko poiščemo izdelke pri lokalnih umetnikih in rokodelcih, lahko kupujemo v centrih ponovne uporabe, reciklarnicah. Na spletu obstaja neskončno videov tipa "naredi sam", Pinterest je preplavljen z idejami, kako nekaj narediti ali kupiti, da je bolj trajnostno. Izbire ni malo.

Vse fotografije so odstopili člani mreže okoljevarstvenih organizacij Friends of the Earth, ki so z Živo Kavka Gobbo obiskali delto Nigra.

Anja P. Jerič
Delta Nigra
Delta Nigra
Delta Nigra
Delta Nigra
Delta Nigra
Delta Nigra
Delta Nigra
Delta Nigra
Prijavi napako
Komentarji
Binder Dandet
# 02.12.2018 ob 07:45
Opustošenje je zato, ker škrtice niso sanirale stanja. Ne zato, ker ne gre drugače. Tukaj bi morala mednarodna skupnost reagirati. Če pridobivaš nafto, saniraj posledice.
seven7
# 02.12.2018 ob 07:37
Potem pa se vprašate zakaj bengunci iz afrike

Pojma nimate kaj se dogaja tam doli in kaj pocnejo zahodne drzave.
marelica7
# 02.12.2018 ob 07:17
če 30 mio ljudi samo gleda in opazuje kaj počno tuji tatovi na njihovi zemlji, ne bo izboljšav ne za njih ne za naravo. politikom se očitno ne zdi nič narobe, bo treba ukrepat, narod se mora prebudit.
copcop
# 02.12.2018 ob 07:41
marelica7
bo treba ukrepat, narod se mora prebudit.

A tako kot včeraj v Franciji, kjer je narod protestiral in zahteval več nafte po nižjih cenah!

Narod očitno misli, da nafto, ki jo natanka v svoj avto na črpalki, pridobivajo na ekološki način. Narod noče vedeti, kakšno opustošenje nastane, ker se želi voziti z lastnimi avtomobili čim ceneje.

Krivi pa so politiki in korporacije. Itak.
karambo
# 02.12.2018 ob 09:05
Nigerija 1955: 41 milijonov prebivalcev
Nigerija 2018: 190 milijonov prebivalcev
Nigerija 2050: 410 milijonov prebivalcev

V intervjuju beremo o pravici migracije in o krivdi zahodnega sveta za nastalo stanje. Tipična globalistična propaganda. Mene zanima, zakaj so Afričani dopustili Zahodu, da jih pelje žejne čez vodo? Odgovor je zelo enostaven. Afričani so bistveno boljši v večanju števila prebivalstva kot v poslu. Seveda pa je dejstvo, da kratko potegnejo tisti, ki imajo najmanj. V tem se ne razlikujejo bistveno od razvitega sveta.
Gully Foyle
# 02.12.2018 ob 08:13
Seven7 .... Ne nabijaj,.. mi ne pocnemo nicesat. Tudi ti ne počnes tam ničesar.
Ti ljudje niso otroci, so odrasli ljudje in ce bi poznali črko s od besede skupnosti bi že poskrbeli za red na svoji zemlji.
x1ijn
# 02.12.2018 ob 07:45
@copcop, ljudje nismo krivi, da politiki in korporacije nimajo namena proizvajat nafte na eko način. Lahko bi jo, pa je ne, ker jim tako več ostane v lastnem žepu, nas pa še vedno isto ožemajo.
Gully Foyle
# 02.12.2018 ob 08:10
Treba je opozoriti na to, da so jim to zrihtali lastni politiki, ki so jih sami izvolili.... Vsaka druzba je sama odgovorna zase.
x1ijn
# 02.12.2018 ob 07:48
Tudi v Franciji, kjer protestirajo proti visokim trošarinam. Saj verjetno ne bi, če bi trošarine šle v nek pameten namen. Tako kot pri nas, da s trošarinami financiramo socialni sistem, namesto, da bi vlagali v trajnostno mobilnost.
mali_piscek
# 02.12.2018 ob 08:42
Ja, najprej naj povem, da sem zelo ekološko usmerjen in da tudi mene boli srce, ko gledam, kaj homo sapiens počne s svojim edinim planetom.

Zdaj pa resnica. In ta je, da je pač ljudi preveč. Izkoriščanje narave je prineslo vse dobrobiti, ki jih imamo danes. Ker je hotel človek vedno več in vedno več. Ali imate radi svojo hišo z električno energijo, tekočo vodo na pipi, ogrevanje, vaš avto, dovolj oblek da vas ne zebe, vsakoletne večkratne počitnice, potovanja, neomejene količine raznovrstne hrane, vsa zdravila, ki so na razpolago, ...? Bi se temu odpovedali? Verjetno ne.

Je pa industrijska revolucija pred približno 200 leti z izboljšanjem pogojev življenja povzročila tudi eksplozijo prebivalstva. Pred približno 200 leti je bilo na svetu 1 milijarda ljudi, danes nas je 7,5 milijarde. Opažate razliko?

Alternative fosilnim gorivom ni. Zelene tehnologije sicer delujejo, vendar jih ne moremo uporabiti v tako veliki količini, da bi zadostili silnim potrebam 7,5 milijarde homo sapiensov. Fizikalne omejitve, preko katerih ne gre, pač so. Ostali bomo še naprej odvisni od fosilnih goriv. Ko jih bo začelo zmanjkovati oz. ko bomo dokončno zasvinjali planet, ne bo lepo.

Res je, vse to so sprožili prebivalci razvitega sveta. Vendar si vseh 7,5 milijarde večinoma želi naš standard, čeprav virov in čistega okolja zmanjkuje že zdaj. Zato bi vsi radi migrirali v razviti svet. Kaj mislite, kako dolgo bi vzdržal ta svet, če bi vseh 7,5 milijard živelo razkošno kot mi?

Žal ni rešitve. Šli bomo po isti poti, dokler bo pač šlo, potem pa se bo zgodil kolaps civilizacije homo sapiensa - zaradi onesnaženja in porabljenih virov. Ni druge poti, ker je ljudi pač preveč.

Sonaravni razvoj je bedasta populistična puhlica. Sonaravnega razvoja ni. Sonaravni razvoj bi bilo nabiralništvo. Vendar bi bila takrat ustrezna gostota prebivalstva kakšnih 1 prebivalec na nekaj kvadratnih kilometrov. Pa vsakodnevni boj za preživetje bi bil in življenjska doba kakšnih 30 let.

Razkošno življenje in sonaravni ali pa trajnostni razvoj ne gresta skupaj. Ljudi je pač preveč. In na koncu bodo prišli štirje jezdeci apokalipse - vojna, lakota, bolezen, smrt. Nekje prej, drugod pozneje, v končni fazi pa k vsem.
patriot1970
# 02.12.2018 ob 08:40
seven7
# 02.12.2018 ob 07:37
Potem pa se vprašate zakaj bengunci iz afrike

Pojma nimate kaj se dogaja tam doli in kaj pocnejo zahodne drzave.


Izgleda da so razmere za življenje v ASfriki več kot odlične. Od leta 1990 do 2108 se je prebivalstvo podvojilo iz 600 mil na 1,2 miljarde. Bogastva za vse je nemogoče zagotoviti dokler lokalni šerifi le tega niso pripravljeni deliti z svojimi podaniki.
Je pa bogastvo za vse na razpolago v Evropi. Bomo v Evropi uspeli uresničiti želje 1,2 miljarde ljudi?

http://www.worldometers.info/world-population/africa-population/
G.Bruno
# 02.12.2018 ob 09:25
borut-blas
vsem ljubiteljem zahodne lažme demokracije bi postavil tole vprašanje :
ali bi kitajci naredili v afriki tak zločin?


Brez dvoma. Glede na to, kako svinjajo doma.
rubin
# 02.12.2018 ob 09:11
Poglejte si razliko :Nigerija vs Norveška. Obe imata nafto, pa poglejte povprečno življenjsko dobo. To pove vse. Namreč lokalni politiki delajo v Norveški za lokalne prebivalce, v Nigeriji pa prodane duše za tuje korporacije in lastni žep. Rešitev je, posebej tam, možna zgolj z uvedbo brezgotovinskega poslovanja v povezavi z prepovedjo vsakršnega zaslužka uradnih oseb mimo plače in obratno dokazno breme za premoženje itd. Mentalitete se ne da spremenit, vsaj ne v doglednem času.. Rešitev za migrante je pa pomoč v zameno za omejitev števila rojstev (davki, tudi sterilizacija v končni fazi). Če pa gospa meni da je rešitev da se tam neovirano množijo in kot pravi z vso pravico naselijo Evropo... Tu pa sramota za novinarko da ne vrta v posledice te "humanitarnosti".
patriot1970
# 02.12.2018 ob 08:42
Še kakšen članek,...pa bomo o ekoloških katastrofah v Afriki bolje informirani kot o nam bližnjem Kemisu.
Janez23
# 02.12.2018 ob 09:35
Besede, besede , besede, laži........... Nigerija je samostojna od 1960, torej sami odločajo o svoji usodi že 58 let, zahod ni nič kriv, kot se tukaj predstavlja. Kako naj gre državi slabo, če se prebivalstvo razmnožuje najhitreje na svetu. To je tako , kot če bi v Sloveniji danes živelo 10 miljonov neosveščenih prebivalcev in bi zagotovo zelo onesnaženo okolje. Kaj pomaga, če Shell postavi nov naftovod, če ga domačini takoj prevrtajo, ukradejo nafto, zbežijo in pustijo, da nafta teče v zemljo. Prihod Shella tudi ni razlog, da so domačini prenehali obdelovati zemljo in začeli krasti , lenariti in se množiti. Spet članek, ki govori o kolektivni krivdi Evropejcev in obvezi da sprejemamo ekonomske migrante.
NOPCBS
# 02.12.2018 ob 09:15
Naj se organizirajo in uredijo stvari
njihova drzava njihova pravila!

ker se vsakih 20 let prebivalstvo podvoji! ocitno jim ne gre tako slabo

ne pa govorit, da so upraviceni do migriranja v Evropo!

ker je tukaj zadaj agenda masovnega naseljevanje neevropejcev v Evropo

zato je potrebno z referendumom ustaviti podpisovanje MaraCash-kega sporazuma

ce ne bo tudi tukaj situacija taka kot v Nigeriji ali pa zadnji cas v Parizu

Ce bo Nigerijcev leta 2050 za 200 Slovenij, in se odpravijo na sever, potem nas ni vec!

Raje naj novinarji kaj napisejo o korupciji v Sloveniji!
Vsak naj najprej pocisti pred svojim pragom!
kovalenkov
# 02.12.2018 ob 10:38
Jih pa ta packarija vseeno ne ustavi, da ne bi v povprečju imeli 7 otrok na družino...
kingeston
# 02.12.2018 ob 09:53
vsak je sam svoje sreče kovač. tudi slovenčki drvimo v brezno zaradi bedakov. in če je teh bedakov veliko, potem ti bedaki izvolijo bedake v parlament, in bedaki oblikujejo državo, in država dela bedarije...

nič novega, videno že tisočletja. ni nič drugače v nigeriji, nič drugače v sloveniji...
narod si bo sam krojil usodo...
Mimobeznik
# 02.12.2018 ob 09:28
Takole piše o Nigeriji:

Tisoče ljudi v Nigeriji je soudeleženih pri delu, ki ga domačini poznajo kot "oil bunkering" - vdiranje v naftovode z namenom kraje surove nafte, ki jo kasneje rafinirajo in prodajo

Thousands of people in Nigeria engage in a practice known locally as "oil bunkering" - hacking into pipelines to steal crude then refining it or selling it abroad. The practice is both environmentally damaging and costly for the state. But many of those who take part see their actions not as stealing but as claiming what is rightfully theirs.

Tako da, mednarodne naftne družbe so najmanj krive za svinjarijo in onesnaženje v teh krajih, ponovno so lokalci dokazali, da jim je še manj mar za svojo življenjsko okolje kot evropskim družbam.
patriot1970
# 02.12.2018 ob 09:23
Članek se spotika na zahodno civilizacijo in zahodne multinacionalke. res je, ni v redu,..ampak kaj se je zgodilo ko so domačini prevzeli vse v svoje roke: Somalija, Zimbabwe,....in sedaj Južna Afrika! - kje so pristale te države?
strategos
# 02.12.2018 ob 08:53
a še vedno se najdejo ignorantni posamezniki, ki so trdno prepričani, da so si ti ljudje za svoje težave izključno krivi sami.
Kalimero7
# 02.12.2018 ob 08:22
@copcop
Ne govori na pamet, če o stvareh nimaš blage veze!!!
Ceno nafte v vsaki državi na tem svetu določa in oblikuje politika. Pri nafti se temu reče elegantno, trošarina in le ta ni v vsaki državi enaka.
V Franciji je vsekakor prevelika glede na plače in zaradi tega se Francozi upirajo.
Se upirajo malo drugače kot mi Slovenci, ki to počnemo v gostilnah, namesto na "terenu"
Mimobeznik
# 02.12.2018 ob 11:21
Nigerijska skorumpirana vlada sicer ne more vzpostaviti varnosti na severu države in vzdrževat okoljskih standardov, lahko pa v Lagosu gradijo svoj "Dubaj", na ne ravno majhni površini:





Projekt se imenuje: Eko Atlantic: THE BEST PRIME REAL ESTATE IN WEST AFRICA

Naj se RTV multikulti novinarji najprej vprašajo, kaj počnejo lokalne oblasti in kam gre naftni denar, ki ga služijo v milijardah.
patriot1970
# 02.12.2018 ob 09:21
Za Nigerijo je edina rešitev drastična omejitev rojstev.
NOPCBS
# 02.12.2018 ob 08:50
imajo volitve

naj izvolijo ljudi, ki niso skorumpirani in da se stvari pocistijo

je njihova zemlja, tuje korporacije lahko izgonijo ven

ce lahko Rusi, Norvezani, Arabci...

kolikor vem Slovenija nima kaksnih korporacij tam - tako, da vsi ki odgovornost prelagate na nas, imate agendo zadaj!
RJSlo
# 02.12.2018 ob 08:11
No ja. Nigerija je v Afriki? Nekaj tisoč kilometrov oddaljena od Slovenije? V Sloveniji je pa stanje okolja perfektno?

Ne bi najprej počistili Slovenije in šele potem šli reševati okoljske probleme po svetu? Stanje okolja v ex državi, ko marsikdo sploh ni pomislil na varstvo okolja? Zdaj je vse zakrito z zemljo ali zakopano v rudniških jaških in lahko živimo naprej, v prepričanju, da imamo samo še nekaj malih oziroma nenevarnih okoljskih problemov?
brode
# 02.12.2018 ob 11:00
Samo jamranje, kako so "tujci" uničili...Krivi so domačini...svetovni splet jim je na vsakem telefonu in bi se lahko marsikaj pozanimali, če bi le hoteli! Evropa ima 10x manj naravnih virov pa je uspela pognati razvoj. Afrika ima zaloge, ki jih Evropa nikoli ni imela....krivda je na strani Afričanov, pa naj se sliši še tako nizkotno...
Joze Koder
# 02.12.2018 ob 09:21
Kako nigerijski politiki sloh lahko to dopuščajo. Oni imajo škarje in platno v rokah, tudi velike korporacije brez nigerijske vlade ne morejo nič.
Triglavski zmaj
# 02.12.2018 ob 08:50
Jah, naj se Afričani organizirajo. Spremenijo zakonodajo in jo tudi izvršujejo. Korporacije se bodo prilagodile tudi glede zaščite okolja.
Aprila
# 02.12.2018 ob 10:26
"Ljudem ne moremo omejevati gibanja, če si gibanja želijo. Če se mi lahko prosto gibljemo naokoli, morajo to pravico imeti tudi vsi drugi prebivalci planeta."

Ljudje se lahko gibajo prosto naokoli samo z dokumenti in visami, kar naj bi veljalo tako za Evropejce kot za Afričane, a po neki logiki se lahko v Evropi prosto gibljejo samo Afričani, Evropejci morajo imeti vsi dokumente, medtem ko v afriške države ki zahtevajo vize Evropejci sploh ne morejo brez urejenih viz. Tako da me zanima o kakšnem prostem gibanju ko omenja " Če se mi lahko prosto gibljemo naokoli" govori.

Kar pa se tiče kolektivne krivde zahoda, to je že od nekdaj samo izgovor da se pravi krivci izognejo svoji odgovornosti. Za zgoraj nastalo situacijo omenjeno zgoraj se točno ve kdo je kriv, naftne korporacije kot je Shell, lokalni politiki in domačini.
Ko se bo začenjalo prst uperjati v prave krivce, in bolj glasno osveščati svetovno javnost da bo lahko izvajala pritiske na korporacije in politike, ter osveščati lokalce ter jih prepričati da ne vrtajo v cevi in ne posegajo v naprave, in ko jim bo kapnilo da so njihovi politiki tisti ki so jih sami izvolili, tisti ki jih prodajajo pod ceno, ter da je njihova odgovornost da jih zamenjajo (kar velja tudi za Evropejce) se bodo lahko stvari začele premikati na bolje, nič prej.
kingeston
# 02.12.2018 ob 10:02
Bla bla bla. Vedo kaj morajo narediti, da bo ok.

Dovolj. Niso otroci.


točno tako. ampak očitno raje zganjajo prevare, uničujejo naftovode ko kradejo nafto in s tem onesnažujejo tla, in se množično plodijo namesto da bi skupaj stopili in odstavili pokvarjeno oblast...
RJSlo
# 02.12.2018 ob 08:19
P. S. Vaša DPD* bi opravila svoje delo, če bi na Shell naslovila zahtevo, da naj ji opišejo svojo skrb za okolje, sredstva namenjena sanaciji opuščenih vrtin ipd. O rezultatih obvestiti javnost, na vlado pa poslati apel, da naj prepove vsak nakup Shellovih izdelkov, dokler se ne bo njihova okoljska politika spremenila.

Vseeno pa najprej raziščite domače okoljske probleme. Teh je ogromno in vsi niso vidni. Uran, živo srebro, svinec, cink, radon, Mežica, Idrija, Velenje, Šoštanj, stanje zaprtih oziroma opuščenih rudnikov, itd., itd. Zdravstvene posledice neprimernega ravnanja z nevarnimi snovmi?
clutch00
# 02.12.2018 ob 10:31
150mio ljudi, pa vsi nemo opazujejo kako pusca iz cevi. A res ni enega inzenirja v nigeriji, ki bi znal popravt cevi.
rampage
# 02.12.2018 ob 09:43
Nizozemci izkoriščajo Nigerijce, Nemci pa Slovence.

Tu se ne gre za noben rasizem niti ni bela rasa zlobna kot trdijo self-hating levičarji.

Preprosto močnejši prevlada.

Krivi pa niso politiki ampak zgolj in samo narod, ker dopušča korupcijo.
NOPCBS
# 02.12.2018 ob 11:35
le kdor bo imel dovolj denarja se bo lahko izselil iz Evrope prihodnosti,
kakrsno nam planirajo lastniki in v katero nas indoktirnirajo njihovi mediji tudi s takimi clanki:

torej sprejetje nekaj sto milijonov africanov za kompenzacijo neko skupinsko evropske odgovornosti za kolonializem Afrike, ceprav Slovenci to nikoli nismo bili, kvecjemu smo bili 1000 let kolonizirani od Nemcev
kingeston
# 02.12.2018 ob 10:00
pragmatični marksizem kitajske komunistične partije z razumom rešuje probleme in bo tudi pri ekologiji v bodoče bolj uspešem kot zahod
sploh je pragmatični marksizem z načrtovanim razvojem edino upanje človeštva


da bo centralno planiranje in marksizem (aka totalitarizem) rešil svetovne probleme si lahko domišlja samo najneumnejši delež prebivalstva, ki je preneumen da bi živel in bil odgovoren za svoja dejanja.

marksizem oz centralno planiranje in socialni inžiniring se je še vedno končal tako, da je narod propadel.

ampak eni bi še kar radi ponavljali zgodovinske zablode, ker so preneumni in menijo da tokrat bo pa drugače...
Janček
# 02.12.2018 ob 09:08
Večina NVO-jev je tak nateg, da boli glava. Itak da ne bodo grizli roke gospodarja, ki jih hrani, to opozarjanje na probleme pa je večinoma kozmetika in namen sama sebi. To niso tisti zametki zdravih sil ali gibanj, ki bi resnično lahko pomagali prevetriti naš sistem. Lagodno življenje pa jim omogočamo večinoma mi - "raja" (državljani SLO in EU). Tudi ozaveščati bi morali mi njih, je pa ravno obratno.
stratocaster
# 02.12.2018 ob 08:54
Če bi ti domačini nehali vrtatit v naftovode bi bilo tudi svinarije manj.

Dvomim, da montirajo ravno zaporno pipo.
vse-ved
# 02.12.2018 ob 08:50
Psi so lajali, karavana.... Takšna je svetovna realnost. Mučno je takole opazovati posilstvo nad naravo. Še vedno ne morem verjeti, kako primitivna bitja smo ljudje. Prišel bo čas, ko bomo spoznali, da se denarja ne da pojesti. Takšni članki so zame skrajno mučni.
NOPCBS
# 02.12.2018 ob 13:54
Sam še to napiši, da so se temnopolti sami ponudili za sužnje.


nope, ulovili so jih drugi temnopolti iz sosednjih plemen in jih prodajali kdorkoli bi jih kupil, lahko drugi temnopolti, belci, arabci KLIK

mogoce te zanima tudi izvor besede suzenj - slave
KLIK
iz besede za Slovane!!!

MI NISMO ODGOVORNI in KRIVI za KARKOLI se dogaja v Afriki!!!!

Zato REFERENDUM PROTI sporazumu v MaraCash-u!

Le 2 milijona nas je, toliko se jih v Nigeriji rodi v POL LETA!
Leta 2050 jih bo 400 milijonov, za 200 Slovenij!
Ocitno jim ne gre tako slabo!
FancyBoy
# 02.12.2018 ob 12:51
Problem ni v Shellu, problem je v extra koruptivnih politikih, ki vodijo to drzavo. V kolikor bi se sprejla kaksna zakonodaja in bi Shell moral delati po njihovih pravilih, bi bilo bistveno drugace. Tukaj pa so vsakemu politiku dali par 10 tisoc dolarjev, kar je pravo bogatstvo tam in stvar je poniknila.

Paradoks je ta, da je Nigerija zelo velik izvoznik nafte, a koristi od te nafte ima le pescica ljudi....narod strada.
stratocaster
# 02.12.2018 ob 11:10
Folk, govorimo Nigeriji. Deželi kjer pro-islamistični predsednik Muhammadu Buhari in druščina aktivno sodelujejo v vsemogočem izkoriščanju ugrabitvah in maltretiranju lastnega prebivalstvu hkrati pa se gredo nek good cop vs. bad cop šarado proti svetu.

Še premalo nafte jim pokradejo. Še premalo.
glasnost
# 02.12.2018 ob 11:00
Jih pa ta packarija vseeno ne ustavi, da ne bi v povprečju imeli 7 otrok na družino...

Prvo pravilo evolucije - če mladičem preti velika smrtnost, jih imej čim več, da jih bo vsaj nekaj ohranjalo vrsto.
cairns
# 02.12.2018 ob 18:22
marelica7
če 30 mio ljudi samo gleda in opazuje kaj počno tuji tatovi na njihovi zemlji, ne bo izboljšav ne za njih ne za naravo.

Povdarek je na gledanju, namesto da bi se lotili čiščenja. Sicer pa naftne družbe niso tatovi, ampak plačujejo koncesnine. Če ta denar ne pride v roke ljudi pa je kriva skorumpirana oblast v Nigeriji.
V te novokolonialistične floskule verkamejo samo še Luka in nekaj frendov iz Levice.
Radoveden
# 02.12.2018 ob 15:55
"Ljudem ne moremo omejevati gibanja, če si gibanja želijo"

Tu me je izgubila. Na te limanice se ti ekoborci ujamejo vedno. Nezmožni videti gozda, ker so preblizu ves čas. NEHAJO nai se štepat ko zajci. Če bi slovenci tako malo uporabljali zaščito bi tudi morali bežat ven, kerne bo bilo dovolj za vse. Težavo je treba rešiti na izvoru ne pa da so ljudje največji izvozni artikel neke države. Dovolj je bilo neumnosti. Če jih ne morete nahranit se prenehajte razmnoževat.
Ropotanje122
# 02.12.2018 ob 11:19
Saj to je pa tisto, kar gre na ž...ce. Vsi bi pomagali imigrantom na meji. Vse premalo pa se govori o dejanskih problemih pri njih doma. Če bi se o tem več govorilo bi mogoče lahko prišlo v svetovnem merilu do nekih ukrepov, ki bi omejili izkoriscevanje okolja na tak način in nek trajnostni razvoj. Tako pa se vse dogaja mimo nas.
Saj ne da se ne govori, ampak ni tiste kriticne mase.
Neue Ekspres
# 02.12.2018 ob 10:11
Ko že govorite o izkoriščanju...
Zakaj protesti v Franciji proti trošarinam?
To je predvsem protest ruralnega prebivalstva, ki jih zvečine plačuje. V velemestih je poskrbljeno za javni transport, da avtomobila sploh ne potrebuješ. Od zunaj so se ljudje prisiljeni voziti v službo in potrebujejo avto za vsako figo. Dovolj jim je financiranja dekadentnega mestnega prebivalstva, a la Macron, ki izgublja stik z realnostjo in bluzi o stvareh, nakatere se večina ljudi požvižga... Dovolj imajo napredne dresure...
hexen
# 02.12.2018 ob 10:03
Privabimo tuj kapital, da bomo odpirali delovna mesta. Dajmo naravna bogastva v upravljanje tujim korporacijam, ker mi tega ne znamo izkoristiti in bomo bogati, bogati!
Potem pa ti uvozijo delovno silo, podkupujejo lokalno oblast, uvozijo vojne, izropajo bogastva, pustijo okoljsko katastrofo itd itd.
Ta sijajen sistem, globalni prostotržni kapitalizem, ki se sam uravnava, dobri se obdržijo, pokvarjeni propadejo pa te fore.
stratocaster
# 02.12.2018 ob 09:59
Bla bla bla. Vedo kaj morajo narediti, da bo ok.

Dovolj. Niso otroci.
zx2016
# 02.12.2018 ob 09:54
Naj dodam še to kot odgovor tistim, ki problem vidijo v koruptivnih afriških vladah in pasivnih ljudeh:

to je deloma res, po drugi strani pa zahodnemu svetu nikakor ni v interesu, da bi bile te države prav urejene.

Če kdo misli, da bi "zahodne" države samo mirno gledale, kako se nerazviti svet nenadoma razvija kot Norveška, se zelo moti. Hitro pride do nekega medetničnega konflikta, ekonomske krize, državnega udara, nečesa pač že.
Kazalo