Leta 2014 naj bi v rudnikih na jugu DR Konga delalo kar 40.000 otrok. Foto: Reuters
Leta 2014 naj bi v rudnikih na jugu DR Konga delalo kar 40.000 otrok. Foto: Reuters
AI in Afrewatch sta multinacionalke pozvala, naj se zavežejo k spoštovanju človekovih pravic, preverijo, ali pridobivanje kobalta, ki ga uporabljajo, poteka v nevarnih razmerah ter z izkoriščanjem otroške delovne sile, in se zavežejo k večji transparentnosti pri informacijah o dobaviteljih. Foto: Reuters
V rudnikih v Kongu so umrli številni rudarji. Mnoge nesreče sploh niso znane. Foto: Reuters

AI in Afrewach (Africa Resource Watch) opozarjata, da velika elektronska podjetja, med njimi Apple, Samsung in Sony, ne opravljajo osnovnega nadzora, s katerim bi zagotavljala, da se za pridobivanje kobalta, uporabljenega v njihovih izdelkih, ne uporablja otroška delovna sila, so sporočili iz AI-ja Slovenija. Poročilo z naslovom Zaradi tega umiramo: zlorabe človekovih pravic v Demokratični republiki Kongo napajajo svetovno trgovino s kobaltom sledi prodaji kobalta za litij-ionske baterije, ki vodi do rudnikov, v katerih odrasli in tudi otroci, nekateri stari zgolj sedem let, delajo v nevarnih razmerah.

Velike znamke morajo prevzeti odgovornost
"Milijoni ljudi uživajo v prednostih novih tehnoloških izumov, redko pa se sprašujejo, kako so narejeni. Njihova predstavitev in oglaševanje v trgovinah je v ostrem nasprotju z razmerami, v katerih otroci nosijo vreče skal, rudarji pa v ozkih rudniških rovih tvegajo trajne poškodbe pljuč. Skrajni čas je, da velike znamke prevzamejo del odgovornosti za pridobivanje materialov, iz katerih se izdelujejo njihovi dobičkonosni proizvodi,
" je ob tem dejal raziskovalec za področje podjetij in človekovih pravic pri AI-ju Mark Dummett.

Izvršni direktor Afrewatch Emmanuel Umpala je ob tem dodal, da je "velik paradoks digitalnega veka, da nekaterim izmed najbogatejših in najbolj inovativnih svetovnih podjetij, ki na trg pošiljajo izjemno napredne naprave, ni treba dokazovati, od kod prihajajo surovine, ki se uporabljajo v njihovih izdelkih". AI in Afrewatch sta multinacionalke, ki v svojih izdelkih uporabljajo litij-ionske baterije, tudi pozvala, naj se zavežejo k spoštovanju človekovih pravic, preverijo, ali pridobivanje kobalta, ki ga uporabljajo, poteka v nevarnih razmerah ter z izkoriščanjem otroške delovne sile, in se zavežejo k večji transparentnosti pri informacijah o dobaviteljih. Na Kitajsko sta tudi naslovila poziv, naj od podjetij, ki na področju pridobivanja virov delujejo zunaj njenih meja, zahteva preiskavo in obravnavo morebitnih kršitev človekovih pravic v proizvodnem procesu.

Otroci v rudnikih delali tudi po 12 ur
Raziskovalci AI-ja so ugotovili, da je večina rudarjev, ki so vsakodnevno več ur v stiku s kobaltom, brez ustrezne zaščitne opreme, kot so rokavice, delovna obleka in zaščitne obrazne maske, ki bi jih varovale pred pljučnimi in kožnimi boleznimi. Na jugu DR Konga je med septembrom 2014 in decembrom 2015 umrlo vsaj 80 lokalnih rudarjev. Prava številka ostaja neznana, saj mnoge nesreče sploh niso vknjižene, trupla umrlih pa ostanejo zasuta v podzemnih rudnikih. Otroci so AI-ju razkrili, da so morali za zaslužek med enim in dvema dolarjema na dan do 12 ur dnevno v rudnikih prenašati težka bremena. Leta 2014 naj bi po navedbah Unicefa v rudnikih na jugu DR Konga, tudi v tistih, kjer poteka pridobivanje kobalta, delalo približno 40.000 otrok.

"Zaradi nevarnosti za zdravje in varnost je rudarjenje eno najhujših oblik dela otrok. Podjetja, katerih globalni profiti dosegajo 125 milijard ameriških dolarjev, ne morejo verodostojno trditi, da niso zmožna preveriti, od kod prihajajo ključne rudnine v njihovih proizvodnjah," je še opozoril Dummet. V raziskavo je bilo zajetih 16 multinacionalnih podjetij: Ahong, Apple, BYD, Daimler, Dell, HP, Huawei, Inventec, Lenovo, LG, Microsoft, Samsung, Sony, Vodafone, Volkswagen in ZTE. Nobeno podjetje ni ponudilo dovolj podrobnosti, da bi se lahko neodvisno preverilo, od kod prihaja kobalt v njihovih izdelkih, še opozarja AI.