Kot je pojasnila nemška kanclerka Angela Merkel, naj bi vzpostavili od tri do pet takih centrov, med njimi prva dva v bavarskih mestih Bamberg in Manching.

Gre za kompromis, potem ko so socialni demokrati (SPD) vztrajno nasprotovali prehodnim območjem, za katere so dale pobudo na Bavarskem vladajoča Krščanska socialna unija (CSU), Krščanska demokratska unija (CDU) kanclerke Merklove pa jih je podpirala.

Pospešitev postopkov
Merklova je po srečanju z vodjema SPD-ja Sigmarjem Gabrielom in CSU-ja Horstom Seehoferjem poudarila, da bo celotni azilni postopek potekal hitreje, šlo pa naj bi za nadgradnjo sistema, ki v Nemčiji velja že zdaj. Koalicija si prizadeva, da bi hitri postopek obravnavanja prošnje za azil trajal okoli tri tedne. Postopek za tiste, ki nimajo veliko možnosti za odobritev azila, pa bi končali že v tednu dni. Če se bodo prosilci za azil pritožili na zavrnitev prošnje, bo obravnava pritožbe trajala največ dva tedna. Hitri postopek je po njenem namenjen predvsem migrantom iz balkanskih oziroma varnih držav izvora, pa tudi tistim brez veljavnih dokumentov.

Enotna izkaznica za begunce in prosilce za azil
Merklova je še napovedala enotno izkaznico za begunce in prosilce za azil, s katero bi se izognili trenutnim večkratnim registracijam in popisom prosilcev za azil ter brez katere pribežniki ne bodo imeli pravice do socialnih ugodnosti v Nemčiji. Vzpostavili naj bi tudi enotno bazo podatkov, s katero bodo v nemških zveznih deželah dobili boljši pregled nad ljudmi, ki prihajajo v Nemčijo.

V Evropi 5.000 novih ljudi na dan
V prihodnjih štirih mesecih naj bi sicer čez mejo med Grčijo in Turčijo v Evropo prišlo 600.000 novih prebežnikov, do leta 2017 pa naj bi novo življenje v Evropi poiskalo kar tri milijone ljudi.

Kot je sporočila Agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR), bo po njenih napovedih v Turčijo, od tam pa naprej v Grčijo, Makedonijo, Srbijo, na Hrvaško in v Slovenijo to zimo med novembrom letos in februarjem prihodnje leto prihajalo okoli 5.000 prebežnikov na dan, kar pomeni skupaj okoli 600.000 prihodov. UNHCR zato ugotavlja, da bo za pomoč potrebovala dodatnih 88,5 milijona evrov. Predtem je za to zimo že zaprosila za 70 milijonov evrov, kar skupaj nanese 158,5 milijona evrov.

"Moramo se pripraviti na možnost, da bo vso zimo do februarja iz Turčije po morju prišlo vsak dan novih 5.000 ljudi, kar pomeni, da bo v celotnem letu v Evropo prišlo več kot milijon prebežnikov," je dejal William Spindler iz UNHCR-ja.

Zima jih ne bo ustavila
Kot so še opozorili, bo trpljenje ljudi, ki prihajajo v Grčijo in se skozi balkanske države prebijajo proti bogatejšemu zahodu oziroma severu Evrope, zaradi slabega vremena še večje, in če ne bomo pravočasno ukrepali, bodo tudi umirali. Po podatkih ZN-a je letos čez morje v Evropo prišlo okoli 752.000 ljudi, večinoma v Grčijo. Skoraj 3.500 jih je na poti umrlo.

Evropsko prebivalstvo se bo povečalo za 0,4 odstotka
Evropska komisija pa predvideva, da bo v Evropi do leta 2017 živelo tri milijone ljudi iz Sirije, Iraka, Afganistana, Eritreje in drugih držav več, kar bo imelo "majhen, a pozitiven vpliv" tudi na evropsko gospodarsko rast. Zaradi nove delovne sile naj bi se BDP držav članic EU-ja zvišal za od 0,2 do 0,3 odstotka, število prebivalstva v EU-ju pa se bo povečalo za 0,4 odstotka - v to oceno so že všteli tudi zavrnjene prosilce za azil.

V preteklih letih, ko so prebežniki večinoma prihajali čez Sredozemsko morje na jug Italije, je število njihovih prihodov pozimi močno upadlo, saj je ta pot zaradi slabega vremena postala preveč nevarna. Letos, ko ljudje v Evropo večinoma prihajajo skozi Grčijo, UNHCR podobnega zmanjšanja prihodov ne pričakuje.

Nemčija je letos do oktobra popisala več kot 758.000 prosilcev za azil, tretjina so prebežniki iz Sirije. Samo oktobra je v Nemčijo prispelo rekordnih 181.000 prosilcev za azil. Septembra so jih popisali 163.000. Nemška politika sicer pričakuje, da se bo število prosilcev za azil do konca leta še povečevalo in da bo letos zatočišče v Nemčiji skušalo dobiti milijon beguncev in migrantov.

Nova nesreča beguncev v Grčiji
Pred grškim otokom Kos se je ponoči zgodila nova nesreča čolna s prebežniki, pri čemer sta utonila dva otroka. Španska vojaška ladja je medtem pred obalo Libije rešila več kot 500 ljudi, ki so se gnetli na majhni, 20-metrski leseni ribiški barkači. Med njimi so bile številne ženske in otroci, tudi dva dojenčka. Reševanje je potekalo šest ur.

V reševalni akciji pred libijsko obalo znova sodeluje tudi slovenska vojaška ladja Triglav, ki pomaga pri reševanju 200 prebežnikov z dveh gumijastih čolnov. To je nova reševalna akcija ladje Triglav, potem ko je prejšnji teden prav tako pred obalo Libije uspešno rešila sto migrantov. Ladja Triglav s 37-člansko posadko od 19. oktobra sodeluje v evropski operaciji Sophia, ki je namenjena predvsem boju proti tihotapcem z ljudmi, pa tudi reševanju migrantov in beguncev, če je to potrebno.

Srbija in Hrvaška obljubili vsaka še po 3.000 sprejemnih mest za prebežnike
Srbija in Hrvaška sta na drugi videokonferenci kontaktnih oseb za usklajevanje držav na balkanski begunski poti v sredo obljubili vsaka še po 3.000 sprejemnih mest za prebežnike. Slovenija je potrdila že dano zavezo k zagotovitvi 2.000 mest in obvestila, da pričakuje od 250 od 400 obljubljenih tujih policistov na terenu do sredine novembra.

Avstrija, ki se je na prvi videokonferenci prejšnji teden zavezala k zagotovitvi 5000 sprejemnih mest, je v sredo sporočila, da poteka razprava o povečanju sprejemnih zmogljivosti. Grčija pa je znova zgolj poročala o načrtovanju predvidenih 50.000 sprejemnih mest do konca leta. Od skupno 100.000 sprejemnih mest, ki so jih konec oktobra obljubili voditelji enajstih držav EU-ja in Zahodnega Balkana na balkanski begunski poti, jih je za zdaj po dveh videokonferencah s konkretnimi zavezami potrjenih le 18.000.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.