Svallfors meni, da bi nagrada nekdanjemu uslužbencu ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA) lahko povrnila njen ugled, potem ko je bil ta močno načet s "prenagljeno in slabo" odločitvijo, da se leta 2009 Nobelova nagrada za mir podeli predsedniku ZDA Baracku Obami.

Profesor v svojem pismu hvali Snowdna zaradi njegovih "junaških prizadevanj ob visoki ceni, ki jo je ob tem plačal". Z razkritjem obstoja in obsega ameriških sistemov nadzora je Snowden pokazal, da se lahko tudi posamezniki zavzamejo za osnovne pravice in svoboščine, je zapisal. "Ta zgled je pomemben, ker je vse od Nüremberških procesov leta 1945 jasno, da krilatice 'Samo ukazom sem sledil.' ne moremo vzeti kot izgovor za dejanja, ki so v neskladju s človekovimi pravicami in svoboščinami."

Vodja mednarodnega odbora ruskega parlamenta Aleksej Puškov pa meni, da ZDA ne bodo nikdar pustile, da bi Snowden postal Nobelov nagrajenec. "Za nič na svetu ZDA ne bodo dovolile, da dobi nagrado Snowden. Je pa njegova nominacija izjemnega pomena. Mnogi na Zahodu ga vidijo kot prvaka demokracije," je zapisal na Twitterju.

Elitni krog
Svallfors je kot profesor sociologije na univerzi Umea, ki je bila nedavno uvrščena med najboljše mlade univerze na svetu, vključen v omejen krog ljudi, ki lahko Nobelovemu odboru vlagajo nominacije. Med njimi so člani mednarodnih sodišč in parlamentov, univerzitetni rektorji, profesorji sociologije, zgodovine, filozofije, prava in teologije ter direktorji mirovnih inštitutov in inštitutov za mednarodno politiko.

Lani je bil za Nobelovo nagrado za mir nominiran še en ameriški oporečnik - vojak Bradley Manning, ki mu ZDA sodijo zaradi posredovanja zaupnih informacij WikiLeaksu. Nominacijo je predlagalo Gibanje islandskega parlamenta, ki je menilo, da so razkritja iz Manningovih dokumentov "pomagala podžgati globalno razpravo o vmešavanju ZDA v tujini, civilnih žrtvah vojne, imperialističnih manipulacijah in pravilih vojskovanja".

Leta 2011 pa je norveški poslanec Snorre Valen za nagrado nominiral ustanovitelja omenjene žvižgaške spletne strani WikiLeaks Juliana Assangea.

V čakanju na azil
30-letnega Snowdna, ki bi bil ob morebitni zmagi sicer najmlajši Nobelovec za mir, ZDA obtožujejo vohunstva in bi ga v skrajnem primeru lahko čakala tudi dosmrtna ječa. Mladenič trenutno še vedno ostaja ujet v tranzitnem območju moskovskega letališča Šeremetjevo, kamor je pred tremi tedni priletel iz Hong Konga.

V petek je Snowden dejal, da prosi Rusijo za politični azil, ker brez njega ne more poleteti v Latinsko Ameriko, kjer ima azil že zagotovljen. Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer že pred časom dejal, da mu lahko podeli azil, a le pod pogojem, da Snowden preneha izdajati podatke, ki bi lahko škodili Ameriki.
Danes je Putin dejal, da je položaj glede Snowdna še vedno "nerazrešen", da pa upa, da bo Američan takoj, ko dobi priložnost, letališče končno zapustil. Ob tem je ZDA obtožil, da je Snowden zaradi tamkajšnjih oblasti de facto ujet v Rusiji.