Med njimi jih je največ iz Pakistana, in sicer 3.105, iz Iraka jih je 1.980, iz Afganistana pa 1.096, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

IOM prebežnikom ob prostovoljni vrnitvi v domovino nudi zaščito pred represivnimi organi. Preden prebežniki in begunci vstopijo na letalo, dobijo denarno pomoč v znesku od 500 do 1.500 evrov, s čimer naj bi jim omogočili uspešen začetek novega življenja ob vrnitvi.

"Gre za ljudi, ki so ugotovili, da nimajo možnosti, da bi jim priznali azil v EU-ju, ter se želijo prostovoljno in varno vrniti," je za DPA dejal neimenovani visoki predstavnik grške policije.

Amnesty International (AI) poroča, da je v Grčiji ujetih skoraj 47.000 prosilcev za azil, potem ko so evropske države zaprle pot po Balkanu in sprejele sporazum s Turčijo o zaustavljanju prebežnikov na poti v EU. Razmere na grških otokih, kjer je zaprtih veliko prosilcev za azil, so grozljive, opozarja AI.

Namenoma obupne razmere?
Washington Post je na začetku leta poročal o poslabšanju razmer na grškem otoku Lezbos, čeprav na otok prihaja veliko manj prebežnikov kot na vrhuncu njihovega prihoda v letih 2015 in 2016.

Humanitarni delavci, predstavniki lokalnih oblasti in aktivisti za človekove pravice opozarjajo, da obupne razmere na otoku za prebežnike niso naključje, ampak posledica namerne evropske strategije odvračanja ljudi.

Koordinatorica človekoljubne organizacije Zdravniki brez meja Aria Danika pravi, da "ni razloga, zakaj 5.000 ljudi v kampu v Evropi nima dostopa do osnovnega bivališča, zdravstvene oskrbe, stranišč in tople vode". Po njenih besedah so takšne razmere "del širšega načrta", ki se imenuje "odvračanje". Podobno meni tudi raziskovalka organizacije Human Rights Watch Eva Cossé, je poročal Washington Post.

To je priznal tudi Janis Muzalas, ki je še kot minister za migracije dejal, da bi prevoz prebežnikov na celino, kjer so razmere precej boljše, pomenil spodbudo za nove prosilce za azil.