Kritiki trdijo, da so se mestne oblasti za "elektronsko" drevo odločile zaradi strahu, da ne bi užalile nekristjanov, predvsem muslimanov, a župan jim odgovarja, da ne gre za nikakršno politično vprašanje, pač pa da je rdeča nit letošnjega prazničnega decembra v mestu "svetloba".

"Kot znak za lekarno"
Vsa leta so na osrednjem trgu Grand Place postavili 20-metrsko jelko, ki so jo posekali v Ardenih, tokrat pa so naravno drevo nadomestili s 25 metrov visoko konstrukcijo, sestavljeno iz več velikih osvetljenih kock. Ob robu trga stoji več naravnih prazničnih drevesc, ki dajejo znamenitemu trgu decembrsko podobo. Mestne oblasti trdijo, da je cilj instalacije - po mestu so postavljene še štiri druge - pokazati "avantgardno podobo" Bruslja, ki spaja sodobno s tradicionalnim, ob tem pa ponuditi nekaj novega in drugačnega.

Bruselj je sicer znan kot eno najlepše okrašenih evropskih mest, številni domačini pa zdaj opozarjajo, da se svetlobne instalacije nikakor ne skladajo s stavbami, ki so bile zgrajene v 17. stoletju. Nekateri so umetno drevo cinično poimenovali kar "Lekarna", saj menijo, da svetleče kocke spominjajo na zeleni križ, ki je po svetu simbol za lekarno.

V mestu že petina muslimanov
Predstavniki Krščanskodemokratske in Flamske stranke pa menijo, da so se oblasti za takšno rešitev odločile zato, da bi se izognile vedno občutljivi verski temi. "Za vse, ki niso kristjani, je praznično drevo žaljivo. Drevo nekaj pomeni le kristjanom, a v Bruslju živi vse večja muslimanska skupnost. Zato so, da bi se izognili tem razpravam, pravo drevo preprosto nadomestili z nekaj kockami," je dejala mestna svetnica Bianca Debaets. Podatki iz leta 2010 kažejo, da v samem Bruslju in širši regiji muslimani predstavljajo 22 odstotkov prebivalstva, zato tudi mediji namigujejo na to, da želi moderno drevo pokazati na "politično korektnost".

Kljub vsej razpravi pa je bilo slišati veliko vzklikov navdušenja, ko so prvič prižgali luči na bruseljskem umetniškem drevesu. "Božično drevo ni verski simbol, pravzaprav tudi veliko muslimanov doma postavi drevesce. Za tiste, ki si želijo ogledati tradicionalni verski simbol, smo na trgu postavili jaslice, za tiste, ki želijo pridih modernosti, pa je to drevo," je dejal mestni svetnik Philippe Close. Tudi Semsettin Ugurlu, predsednik islamske skupnosti v Belgiji, je dejal, da se s postavitvijo drevesca sploh ne obremenjuje. "Zavedamo se, da živimo v državi s krščansko kulturo, zato nas tudi tradicionalno drevo ne bi užalilo," je dejal.