Nemčija bi kot država, ki se zaveda zgodovine, morala razmisliti o možnostih za poplačilo odškodnin, je dejal Gauck.

"Mi nismo zgolj to, kar smo danes, ampak smo tudi potomci tistih, ki so v drugi svetovni vojni pustili sled opustošenja v Evropi - med drugim v Grčiji, o čemer sramotno dolgo nismo vedeli," je za nemški časnik Süddeutsche Zeitung dejal Gauck.

"Prav je, da država, ki se zaveda zgodovine, tako kot naša, razmisli, katere možnosti glede odškodnin bi bile mogoče," je še dejal nemški predsednik, čigar vloga je predvsem ceremonialna.

Gauck sicer zagovarja enako pravno stališče kot nemška vlada, ki vojne odškodnine zavrača. Kljub temu pa, kot je dejal, z zanimanjem spremlja razpravo o različnih predlogih glede tega, kako zadostiti zahtevam Grkov po poplačilu odškodnin. Gauck si želi, da bi grška vlada v tem primeru nastopila bolj zavezujoče, kot je to doslej storila.

Grška vlada je pred kratkim ocenila, da ji Nemčija dolguje še več kot 278 milijard evrov. A Berlin vztraja, da se je vprašanje odškodnine rešilo že leta 1990, ko sta nekdanji razdeljeni Nemčiji z zavezniki iz druge svetovne vojne podpisali pogodbo, s katero so uradno končali vojno. Prav tako naj bi s to pogodbo preprečili morebitne prihodnje zahteve po vojni odškodnini.

Grški predsednik Prokopis Pavlopulus je pred dnevi izrazil željo, da bi se čim prej sešel z Gauckom na pogovorih o grških zahtevah po vojni odškodnini za škodo, ki so jo nacisti povzročili Grčiji med drugo svetovno vojno.