"Izdaja naloga za aretacijo ne bo spremenila mojega statusa ali mojih pogledov," je dejal Gülen. Možnost, da bi ga ZDA izročile Turčiji, naj bi bila izredno majhna. Foto: Reuters

Nalog za aretacijo Gülena, ki od leta 1999 živi v ZDA, je izdalo sodišče v Carigradu. V odzivu na nalog, ki ga obtožuje "odreditve državnega udara 15. julija", je Gülen dejal, da "je že dokazano, da turški sodni sistem nima sodne neodvisnosti". Nalog za njegovo aretacijo pa je označil za "še en primer teženj turškega predsednika Erdogana po avtoritarnosti in odmiku od demokracije".

"Izdaja naloga za aretacijo ne bo spremenila mojega statusa ali mojih pogledov," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še dejal Gülen, ki je ob tem spomnil, da je že večkrat obsodil poskus vojaškega udara, ves čas pa tudi zanika vpletenost. Tudi gibanje, ki ga Gülen vodi, vztraja, da so le dobrodelna mreža, ki se zavzema za strpen islam.

Na drugi strani Erdogan vztraja, da je ravno Gülen glavni načrtovalec poskusa udara in zahteva njegovo izročitev od ZDA. Turške oblasti v državi medtem izvajajo obsežne čistke v vojski, državni upravi, medijih in šolstvu. Več deset tisoč ljudi je bilo suspendiranih ali pa odpuščenih, številni so tudi aretirani.

Mala verjetnost za izročitev?
Po izdaji naloga za Gülenovo aretacijo so njegovi odvetniki v Washingtonu ocenili, da je izredno malo verjetno, da bi turška zahteva za izročitev klerika vzdržala na ameriškem sodišču. Možnost, da bi bila njihova stranka v Turčiji deležna poštenega sojenja, je namreč praktično nična, so po poročanju BBC-ja še dejali odvetniki. Ti so ob tem tudi izrazili skrb, da bi Gülenu utegnil kdo streči po življenju, in izrazili pričakovanje, da bo klerik ostal na svojem posestvu v Pensilvaniji.