Največ protestnikov se je zbralo na Trgu bana Jelačiča. Foto: Reuters
Največ protestnikov se je zbralo na Trgu bana Jelačiča. Foto: Reuters
Trenja v koaliciji so očitno prevelika. Foto: Reuters
Protestniki so preplavili Zagreb. Foto: Reuters
Proti reformi šolstva so predvsem desne stranke. Foto: Reuters
Mlado in staro v podporo reformam. Foto: Reuters
Kriza hrvaške vlade

Hrvaška je v globoki politični krizi, volivci bi utegnili na ponovljene volitve že to jesen, če bo v parlamentu izglasovana nezaupnica prvemu podpredsedniku vlade Tomislavu Karamarku.

Glasovanje o nezaupnici zaradi Karamarkovih spornih povezav z lobistom MOL-a je sicer zahteval Milanovićev SDP, a so se zahtevi po njegovem umiku iz vlade pridružili vsi Mostovi ministri s predsednikom stranke Božem Petrovom vred.

Kot poroča iz Zagreba RTV-jeva dopisnica Irena Ulčar Cvelbar, se nesoglasja med partnerjema v hrvaški vladi vrstijo tako rekoč od prisege - nestrinjanje glede prvega obveščevalca, reorganizacija notranjega ministrstva, zmanjšanje poslanskih privilegijev, ukinjanje županij, privatizacija podjetij ... Prijateljevanje in poslovno sodelovanje Karamarkovih z lobistom MOL-a je bila kaplja čez rob. To niso novi standardi, ki smo jih obljubljali volivcem, sporočajo iz Mosta in naganjajo Karamarka iz vlade.

Ta Mostu vrača, da so moteči kot kamenček v čevlju in da bo HDZ naprej vladal brez njih. Čeprav se Petrov in Karamarko ne zmoreta več niti pogledati, je premier včeraj še stavil na spravni pogovor, a je Petrov neomajen.

Sabor mora o Karamarkovi nezaupnici glasovati do 18. junija. Dotlej je pričakovati špekulacije, ali se bo sam umaknil, bo razrešen ali potrjen in kako bi v teh primerih ravnali stranki - ena zadnjih možnosti, ki se omenja, je, da vlado zapustita tako Karamarko kot Petrov, a si le malokdo lahko predstavlja, da bi ministri njunih strank lahko nadaljevali normalno delo, in skoraj vse politične analize kot najverjetnejšo posledico stanja omenjajo predčasne volitve.

Veliki shodi v podporo reformi
Ob hudih medstrankarskih napetostih se je medtem v Zagrebu in drugih večjih mestih zbralo na tisoče ljudi, ki so podprli izvajanje celovite reforme šolskega učnega programa, potem ko je zaradi političnih pritiskov iz vladne koalicije odstop ponudila strokovna skupina, ki je lani začela pripravljati reformo.

Na Trgu bana Jelačića se je po oceni policije zbralo približno 15.000 ljudi, Hrvaška televizija HRT pa poroča o 50.000 protestnikih Zagrebu. Podporo organizatorjem iz pobude Hrvaška zmore bolje so izrazili predstavniki več kot 300 organizacij civilne družbe, vključno s sindikati, delodajalci in nevladnimi organizacijami, ki si prizadevajo za nadaljevanje reforme brez političnih pritiskov.

Dijaki, ki so se zbrali na protestih, so poudarili, da učenci in dijaki ne želijo biti del eksperimentov slabih politik, in izrazili podporo učiteljem in profesorjem, ki so vključeni v pripravo reforme. Na odru so se vrstili tudi predstavniki učiteljev in profesorjev, ki so v čustvenih nagovorih, nekateri tudi v solzah, izpostavljali potrebo po strokovni pripravi reforme brez političnih igric. Prepričani so, da je treba reformo začeti v prihodnjem šolskem letu.

Dejali so, da današnji protesti nimajo ne leve ne desne politične usmeritve, temveč so vsi združeni zaradi posodobitve izobraževalnega procesa na Hrvaškem in boljše prihodnosti vseh prebivalcev. Protestov so se udeležile tudi številne znane osebnosti.

Nasprotniki reforme iz desnih strank
Zbrani so izražali podporo strokovni skupini za reformo in zahtevali odstop ministra za znanost, izobraževanje in šport Predraga Šustarja, ki meni, da bo današnji shod "zabava", na katero ne bo prišel. Pred začetkom protestov je dejal, da ne namerava odstopiti.

Največ nasprotnikov predlagane reforme prihaja iz skrajno desničarskih strank v vladni Domoljubni koaliciji in nekaterih nevladnih organizacij, ki so povezane s Katoliško cerkvijo, zaradi svetovnonazorskih pomislekov.

Poleg Zagreba so manj množični protesti potekali tudi v Osijeku, Splitu, na Reki, v Pulju, Dubrovniku, Zadru in še nekaterih mestih, podporo reformi pa so izrazili tudi Hrvati v Londonu, Bruslju, Berlinu, Parizu, New Yorku, Budimpešti in Šanghaju, so povedali organizatorji shoda.

Kriza hrvaške vlade