Britanska študija ugotavlja, da so varčevalni ukrepi, ki so jih morale v zameno za posojila IMF-a sprejeti tri zaradi ebole najbolj prizadete zahodnoafriške države, vodili do pomanjkanja finančnih sredstev in osebja za zdravstvene sisteme in njegovo slabo pripravljenost.

V najhujši epidemiji smrtonosnega virusa doslej je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) umrlo že več kot 7.373 ljudi. Večina žrtev prihaja iz Gvineje, Liberije in Sierre Leone.

Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je v petek med obiskom Liberije in Sierre Leone pohvalil napore zdravstvenih delavcev, ki so trudijo zajeziti širjenje hitro nalezljivega virusa, ki so ga prvič odkrili pred skoraj štirimi desetletji v kotlini reke Kongo v osrčju Afrike.

Znanstveniki z univerze Cambridge pod vodstvom sociologa Alexandra Kentikelenisa so ugotovili, da so glavni krivec za tako hitro širjenje virusa neučinkoviti zdravstveni sistemi, kar bi morali nujno upoštevati pri iskanju razlogov za epidemijo.

Zanikanje obtožb
IMF je od prizadetih držav zahteval izjemno stroge varčevalne ukrepe, zaradi katerih so bili za sredstva prikrajšani zdravstveni sistemi, kar pomeni, da si države niso mogle privoščiti novih zaposlitev zdravstvenih delavcev in njihovega ustreznega plačevanja.

Svoje je prispevalo tudi vztrajanje IMF-a pri decentralizaciji zdravstvenih sistemov, kar je bilo vodilo k pomanjkanju usklajenega odziva na zdravstveno krizo ob izbruhu ebole.

Eden od avtorjev britanske študije Lawrence King je povedal, da so Gvineja, Liberija in Sierra Leone izpolnile direktive IMF-a v letu 2013, le malo pred izbruhom epidemije ebole.

IMF se je že odzval na izsledke študije in zanikal obtožbe, da bi njegova politika pripeljala do širjenja ebole. "Take trditve temeljijo na nerazumevanju in v nekaterih primerih do napačnih prikazov politik IMF-a," je dejal tiskovni predstavnik IMF-a.

Pri IMF-u so še pojasnili, da so se v Gvineji, Liberiji in Sierri Leone izdatki za zdravstvo med letoma 2010 in 2013 celo povečali.