Vaša ocena: 
Ocena 4,9 od 8 glasov
Ocenite to novico!
| Država je na poti v pekel. Hkrati je izbruhnilo več kriz, ki vse vodijo v isto točko. | ||
| Profesor političnih znanosti Abdulah Al Fakih na univerzi v Sani | ||
| Če bo jemenska vlada vsepovprek še vedno bombardirala zatočišča skrajnežev, se bodo skrajneži z juga in Al Kaida povezali, saj bodo v ZDA našli skupnega sovražnika. To pa je točno tisti scenarij, ki ga ne želimo videti. | ||
| Christoph Wilcke, predstavnik organizacije Human Rights Watch | ||
Predsednik Jemna rad pove, da je vodenje njegove države "kot plesanje na glavah kač". Da, težave so, a vseeno je Washington opozoril: Jemen pri reševanju izzivov ne potrebuje tujega posredovanja.
"Upamo, da so se ZDA kaj naučile iz operacij v Iraku in Afganistanu," je bilo razbrati iz njegovega podtona. Da bi odstranili vse dvome o tem, da Jemen ne želi nobenih tujih sil na svojem ozemlju, je podobno izjavo nato glasno povedal še zunanji minister.
Dogajanje z Jemnom je v zadnjem času res zanimivo. En dogodek in o Jemnu nenadoma lahko beremo povsod. "ZDA in Velika Britanija bodo v Jemnu ustanovile protiteroristično enoto." "V jemenskih gorah se urijo številni člani Al Kaide." "Zaradi varnostnih tveganj zahodne države v Sani zapirajo veleposlaništva." Zdi se, kot da se je sprožil plaz in da je Jemen postal nov "grešni kozel" mednarodne skupnosti in nov zlovešči kraj za urjenje skrajnežev.
| Prihodnji teden boste lahko na MMC-ju prebrali intervju s slovenskim popotnikom Tadejem Bolto, ki je v Jemnu jeseni preživel skoraj ves mesec. S kakšnimi vtisi se je vrnil, kako varna se mu je zdela država in kakšni so ljudje - vse to in še več boste lahko izvedeli na Turah avanturah. |
Povod: Nigerijec, ki je skušal konec decembra na letalu iz Amsterdama v Detroit sprožiti bombo, je priznal, da se je za napad uril v arabskem krilu Al Kaide, v Jemnu. A jemenske oblasti niso čakale dolgo, da so opozorile, da se je mladenič z delom Al Kaide pravzprav spoznal že prej, med študijem v Londonu. In žogica je bila znova na nasprotni strani.
Torej, kaj v svoji zgodovini ter v političnem in družbenem življenju skriva Jemen, da pomeni takšno grožnjo mednarodni skupnosti?
Na severu uporniki, na jugu želja po odcepitvi
Jemen se razteza na skrajnem jugu Arabskega polotoka in na severu meji na Savdsko Arabijo, na vzhodu pa na Oman. Država, kot jo poznamo danes, je nastala leta 1990 z združitvijo Severnega Jemna, ki si je neodvisnost od Otomanskega imperija izbojeval leta 1918, in Južnega Jemna, ki se je izpod oblasti Velike Britanije osamosvojil leta 1969. Na območju, velikem 527.000 kvadratnih kilometrov, živi več kot 23 milijonov ljudi - za primerjavo, več kot štirikrat večja Savdska Arabija ima le štiri milijone prebivalcev več.
Jemen je ena najrevnejših držav na Bližnjem vzhodu, že nekaj let pa ga omenjajo tako v povezavi s središčem za izobraževanje skrajnežev kot s tarčo islamskih napadalcev. Leta 2000 je Al Kaida tako na ameriško ladjo U.S.S. Cole, ki je bila zasidrana v jemenskem pristanišču Aden, podstavila pošiljko razstreliva, ki je ubila 17 mornarjev. Večkrat pa je bilo tarča napada tudi ameriško veleposlaništvo v prestolnici države Sana, ki sicer velja za pravi zgodovinski in arhitekturni biser. Še en podatek, ki kaže na povezanost Jemna s terorizmom: izmed nekaj več kot 200 terorističnih osumljencev, ki so bili zaprti v Guantanamu, jih je kar 90 - več kot državljanov katere koli druge države - državljanov Jemna, piše ameriška revija Time.
Ali Abdulah Saleh na čelu že 20 let
Vse od združitve države je na čelu isti človek - Ali Abdulah Saleh, ki je svoj pohod na "prestol" začel kot vojak leta 1978, ko je po umoru takratnega predsednika prevzel oblast v Severnem Jemnu, nato pa do združitve obeh držav vodil še vojno proti Južnemu. Na položaju se je ohranil s "klasičnimi" tehnikami, ki so značilne za ta del sveta: omejevanje svobode govora in tiska, kopičenje vojaške in gospodarske moči v rokah prijateljev in družinskih članov in zmagovanje na volitvah kot po tekočem traku s sumljivo visokimi prednostmi pred tekmeci. Njegovi kritiki trdijo, da je z bogatenjem najožjega kroga njegovih privržencev hkrati velika večina prebivalcev počasi postajala vse bolj revna.
Si Saleh sploh želi ofenzive proti Al Kaidi?
Američani Salehu ne zaupajo, čeprav je večkrat zatrdil, da ima Washington za svojega zaveznika. Tudi ob nedavnih dogodkih je uresničil obljubo, ki jo je dal, in vzhodno od Sane, na meje ozemlja, ki ga nadzoruje Al Kaida, poslal več sto dodatnih vojakov. Kljub temu pa ga ameriški poveljniki vidijo kot nezanesljivega in muhastega voditelja, ki mora spretno krmariti med pisano paleto različnih groženj in interesov. V preteklosti je bila jemenska vlada do opozoril, da teroristična mreža Al Kaida v državi krepi navzočnost, precej popustljiva in brezbrižna, nekateri so tudi namigovali, da islamske borce celo uporablja, da bi se znebila svojih lastnih sovražnikov. "Glavno vprašanje zato je, kako velik apetit ima Saleh do tega, da bi začel oster boj in bi 'pohrustal' podleže," je dejal neki ameriški general.
Z vodo namakajo kat, usta pa so suha
Že brez varnostnih groženj pa ima Jemen ogromno resnih težav, ki bi lahko ogrozile preživetje mnogih prebivalcev. Jemen ima namreč velike težave z oskrbo z vodo, ki je povezana tudi z odvisnostjo moških od kata - grma, katerega mladi listi vsebujejo drogo, ki ima podoben učinek kot amfetamini. Za namakanje sadik kata namreč porabijo skoraj tretjino vseh zalog vode. Drugo težavo pa predstavljajo izginjajoče zaloge nafte, ki za zdaj še prispevajo 90 odstotkov jemenskega izvoza, a po napovedih Svetovne banke bi država lahko do leta 2017 ostala brez črnega zlata. Stopnja nepismenosti je zelo visoka, a skupek slabih razmer kljub temu ne omejuje naraščaja, saj ima Jemen najvišjo stopnjo rodnosti na Bližnjem vzhodu.
Odročne jemenske gore odlično skrivališče
Če k omenjenim gospodarskim težavam prištejemo še to, da Salehov vpliv kmalu zunaj območja Sane izgine, saj skoraj dve tretjini države nadzorujejo separatistične skupine ali tamkajšnja plemena, ni težko sklepati, da je slabe gospodarske in socialne razmere in vodstveno praznino, ki je nastala, pretkano izkoristila Al Kaida. Lani je združila savdsko vejo te celice z operativci, ki so se skrivali v jemenskih gorah vzhodno od Sane, v katerih oblast ni v rokah nikogar, in oblikovala celico Al Kaida na Arabskem polotoku (AQAP), v kateri naj bi bilo okoli 200 gorečih borcev, ki pa jim hrbet krije še več tisoč domačinov.
Poznavalci teroristični mrež poleg tega opozarjajo, da bi se lahko Al Kaida združila s svojimi "čezmorskimi sosedi", somalijskimi pirati, ki plenijo ladje v Rdečem morju, in nato tudi ogrozila varnost Sueškega prekopa. "Vsak, ki je bil v Jemnu, se je lahko prepričal, da je avtomatsko orožje, razstrelivo in celo rakete mogoče kupiti kar na ulici, mnogokrat od ljudi, ki niti ne skrivajo naklonjenosti do islamskih skrajnežev. Jemen se je znašel na križišču skrajnežev, ki z enega bojišča, kot sta Irak ali Afganistan, potujejo na novo, kot je Somalija," je dejal neki francoski strokovnjak.
ZDA segle še globlje v vrečo
ZDA si želijo nadaljevati sodelovanje s Salehom, hkrati pa za boj proti terorizmu v Jemnu namenjajo vse več dolarjev. Za primerjavo, še leta 2006 so za ta cilj namenile manj kot pet milijonov dolarjev, lani pa že 67 milijonov. Hkrati v Sano pošiljajo agente Cie in vojaško osebje, ki bi urilo jemenske varnostne sile. Po napovedih se bo ameriška vojaška pomoč v Jemnu letos že več kot podvojila, klju temu pa mnogi dvomijo o tem, kolikšen vpliv bo dejansko imelo več ameriškega denarja in orožja na razmere v državi.
"Takšne zgodbe smo v preteklosti že večkrat doživeli in videli smo tudi, kako so se končale. Lahko samo zmanjšamo posledice takšnih dogodkov, jih omilimo in upamo, da se bo Jemen izognil temu, kar v resnici vsi pričakujemo - propad države," je pesimističen Christopher Boucek, sodelavec Carnegiejeve ustanove za mednarodni mir. "Jemen za zdaj še ni Irak ali Afganistan, a bi kaj kmalu lahko postal. Država, v kateri vlada le nekdo - kaos."
Men te "islamski skrajneži" delujejo bolj kot nekakšni moderni arabski partizani. Dovolj jim je okupatorja in vsiljevanja tega kapitalizma in drugačnih ideologij v njihov svet.
Sploh pa so bili tudi italianski in šwabski "turisti" zelo priljubljeni na slovenskem med okupacijo...