Makedonija se je pridružila nekaterim drugim nekdanjim komunističnim državam, ki so sprejele zakon o lustraciji. Foto: EPA
Makedonija se je pridružila nekaterim drugim nekdanjim komunističnim državam, ki so sprejele zakon o lustraciji. Foto: EPA
Nikola Gruevski
Gruveski je na oblasti od leta 2006 in je po letošnjih aprilskih volitvah prisegel za svoj četrti mandat. Foto: EPA

Kot je po poročanju portala BalkanInsight dejal vodja makedonske komisije za lustracijo Toma Ažijev, je ta vsem institucijam poslala pismo, v katerih jih je obvestila, da imajo zakonsko dolžnost zamenjave zaposlenih z javnih funkcij, če so za njih odkrili, da so delovali za Udbo oziroma Službo državne varnosti (SDV) v nekdanji Jugoslaviji.

"Številne državne institucije še niso odpustile takih ljudi, vendar jih bodo morale," je prejšnji teden zatrdil Ažijev in pojasnil, da to vključuje tudi profesorje, ki delujejo na državnih univerzah, kot tudi člane Makedonske akademije znanosti in umetnosti (MANU).

Vendar kritiki niso navdušeni nad delom omenjene komisije in v njej vidijo način za obračunavanje s političnimi nasprotniki konservativne vlade premierja Nikole Gruevskega.

Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Trendafil Jovanovski, ki ga je komisija razglasila za nekdanjega ovaduha, sam pa obtožbo izpodbija na sodišču, je prepričan, da so posamezniki lustrirani iz političnih razlogov. Po njegovem mnenju je krivično, da se zahteva odpustitev ljudi iz njihovih služb, še posebej če ne gre za nosilce vidnih javnih funkcij.

"Ta vlada želi z odpuščanji še dodatno izničiti javni vpliv svobodomiselnih posameznikov in naprednih ljudi, ki so kritični do vlade," je dejal Jovanovski in dodal, da profesorji ne smejo biti odpuščeni, saj nimajo visokih javnih funkcij, ampak opravljajo javno službo.

Ožigosancem preostane evropsko sodišče
Pred višjim upravnim sodiščem je prejšnji teden 24 posameznikov, od tega veliko javnih osebnosti, izgubilo pritožbo, ko so skušali oporekati komisiji, ki jih je razglasila za sodelavce nekdanje tajne službe. Z zavrnitvijo njihovih pritožb so po poročanju BalkanInsighta izčrpali pravne možnosti v Makedoniji, zato je naslednja stopnja Evropsko sodišče za človekove pravice.

Med tistimi, ki so izgubili pritožbo na sodišču, so med drugim direktor Inštituta za odprto družbo Vladimir Milčin, ki velja za ostrega nasprotnika vlade, zgodovinar Kosta Balabanov, pisatelj Paskal Gilevski in politik Sefendin Haruni.

Od leta 2009, ko je komisija začela delo, je pregledala 29.000 osebnih dosjejev in za več kot 140 ljudi odkrila, da so sodelovali z jugoslovansko tajno policijo in ovajali ljudi iz političnih razlogov.

Številne nevladne organizacije za človekove pravice in opozicija trdijo, da se komisija zlorablja za napade na kritike vlade, zaradi česar je opozicija leta 2012 v znak protesta iz komisije umaknila dva svoja člana, še poroča BalkanInsight.