Aung San Su Či je v 21 letih skoraj 15 let preživela v hišnem zaporu. Foto: EPA
Aung San Su Či je v 21 letih skoraj 15 let preživela v hišnem zaporu. Foto: EPA

- Ustava: 25 odstotkov poslanskih sedežev je rezerviranih za vojsko.
- Ustava: za spremembo ustave je potrebno soglasje 75. odstotkov vseh poslancev.
- Volivni zakon: posamezniki s kriminalno kartoteko ne smejo kandidirati.
- S tem je izključeno veliko protivladnih aktivistov.
- Volivni zakon: na volitvah ne smejo sodelovati pripadniki verskega reda.
- Izključeni so menihi, ki so leta 2007 izvedli protivladne proteste.
- Volivna komisija: določila jo je mjanmarska vojaška vlada.
Vir: BBC
Aung San Su Či
Su Či bo zaradi vladnega ukrepa, da ne smejo kandidirati posamezniki, ki imajo kriminalno kartoteko, bojkotirala volitve. Foto: EPA

Vojska, ki v parlamentu zaseda četrtino poslanskih sedežev, NLD-ju ni nikoli pustila, da bi ta kljub zmagi na volitvah prevzel oblast. Še več. Vojaška hunta se je oblikovala v močno gibanje (USDA) in se pod vodstvom Teina Seina (vojaški premier) celo preoblikovala v vojaško politično stranko.

Volitve le navadna 'potegavščina' vojske
To je tudi razlog, da so ZDA, Velika Britanija in mnoge človekoljubne organizacije prihajajoče jesenske volitve označile za navadno potegavščino, saj naj bi si z njimi vojska le še dodatno utrdila svoj položaj v državi. Vojska bi si morala nehala zatiskati oči in priznati pomembnost več tisoč vladnih nasprotnikov, ki so v zaporu, med njimi je tudi Nobelova nagrajenka za mir Aung San Su Či, piše britanski BBC. Prav ona je postala simbol mirnega upora proti vojaški oblasti. Kljub številnim prizadevanjem mednarodne skupnosti je bila v preteklih 21 letih pridržana več kot 15 let, večinoma v hišnem zaporu. Uradna razlaga za njeno pridržanje je, da ima zaradi aretacije odprto kriminalno kartoteko in da je bil njen nekdanji mož tujec.

Kandidaturo vložilo 40 strank
Kandidaturo za novembrske volitve je volilni komisiji vložilo že okoli 40 strank, ki bodo poskušale predstavljati interes 48-milijonskega naroda. Med njimi tokrat ni NLD-ja. Ta svoje kandidature ni vložil iz protesta, ker je vlada marca letos sprejela poseben zakon, da nihče, ki ima kriminalno kartoteko, ne sme biti član politične stranke, kar pomeni, da so predvsem protivladnim aktivistom že v naprej odvzeli vse možnosti za novembrske volitve. Prav tako so iz kandidature izključeni razni verski voditelji, med katerimi je imela vojska v mislih predvsem menihe, ki so leta 2007 izvedli protivladne proteste, še piše BBC.

Člani stranke NLD-ja so se zato odločili, da bodo stranko razpustili. Iz njenega prgišča pa so ustanovili novo stranko, ki se imenuje Narodna demokratična sila (NDF). Ta je že vložila svojo kandidaturo, njen vodja Than Njen pa je ob tem izrazil zadovoljstvo, da bi volitve vendarle lahko prinesle določene spremembe v državi.

Vojska naj bi pod krinko oblikovala svoje stranke
Po poročanju tiskovne agencije Reuters naj bi bilo med vsemi političnimi strankami tudi najmanj sedem takšnih, ki so lažne oziroma jih je s skrito agendo, da si zagotovi 25 odstotkov poslanskih sedežev, oblikovala vojska sama.

Največja mjanmarska stranka Združena demokratična stranka (UDP) je tako že zagrozila, da bo umaknila svojo kandidaturo in izstopila iz predvolilnega vlakca, v trenutku, ko bo postalo jasno, da so volitve navadna inscenacija vojske. Nekateri pripadniki UDP-ja so namreč že prijavili razna nadlegovanja in zasliševanja obveščevalnih služb.

San Su Či je hči narodnega heroja, ki se je bojeval za neodvisnost Mjanmarcev izpod vladavine Velike Britanije. Prvič so jo aretirali julija 1989, ko je mjanmarska vlada okrepila zatrtje vsenacionalnih prodemokratičnih protestov, ki so se začeli leto prej. Su Či "je zapornica vesti in bi morala biti takoj izpuščena, brez vsakih pogojev in brez vrnitve v hišni pripor," so zapisali na spletni strani Amnesty Internationala.


- Ustava: 25 odstotkov poslanskih sedežev je rezerviranih za vojsko.
- Ustava: za spremembo ustave je potrebno soglasje 75. odstotkov vseh poslancev.
- Volivni zakon: posamezniki s kriminalno kartoteko ne smejo kandidirati.
- S tem je izključeno veliko protivladnih aktivistov.
- Volivni zakon: na volitvah ne smejo sodelovati pripadniki verskega reda.
- Izključeni so menihi, ki so leta 2007 izvedli protivladne proteste.
- Volivna komisija: določila jo je mjanmarska vojaška vlada.
Vir: BBC