Gre za zadnji dokaz napetih odnosov med voditeljema, ki so že dolgo daleč od idiličnih. Lani je Bela hiša obtožila Netanjahuja kršenja diplomatskega protokola, ko se je dogovoril za nagovor v kongresu brez posvetovanja z Obamo ali celo ne da bi ga obvestil. Govor je izkoristil za poziv kongresnikom, naj zavrnejo jedrski dogovor z Iranom, ki ga označuje za nevarnost Izraelu.

Iran ni edina točka, v kateri voditelja ne najdeta stičišča, čeprav je nedvomno ena poglavitnih. Obamova administracija je bila namreč ves čas kritična tudi do izraelskih naselbin.

Netanjahuja so v Washingtonu pričakovali prihodnji teden, kjer bi moral nagovoriti letno konferenco Ameriško-izraelskega odbora za javne zadeve (AIPAC). Kot so sporočili iz Bele hiše, je premierjev urad predlagal dva datuma za pogovore z Obamo, od tega je eden ustrezal predsednikovemu urniku. "Veselili smo se gostitve bilateralnega srečanja. Presenečeni smo bili, da smo morali iz medijev izvedeti, da je premier raje, kot da bi sprejel naše vabilo, obisk odpovedal," je povedal Ned Price, predstavnik Nacionalnega varnostnega sveta Bele hiše.

A Netanjahujev urad zavrača trditev Bele hiše, da jo je premierjeva odločitev presenetila, češ da jih je izraelski veleposlanik Ron Dermer že v petek obvestil, da obstaja velika verjetnost, da Netanjahuja ne bo. Dermer je ob tem povedal, da se je hotel Netanjahu izogniti vmešavanja v ameriške preliminirane volitve, ki potekajo v teh mesecih, zato bo AIPAC raje nagovoril prek satelita.

Izraelski mediji so sicer poročali, da je premier pot v ZDA odpovedal, ker Beli hiši ni uspelo najti za oba voditelja primernega datuma, kar je Bela hiša zanikala.

Biden v Izraelu
Zadnje napetosti med Netanjahujem in Obamo so se pojavile tik pred obiskom ameriškega podpredsednika Joeja Bidna v Izraelu, kjer naj bi razpravljali tudi o vprašanju ameriške vojaške pomoči državi. Prav to pa naj bi bil po navedbah virov iz Netanjahujevega urada ključen dejavnik pri Netanjahujevi nenadni odpovedi obiska, saj se državi nikakor ne moreta poenotiti glede zajetnosti ameriške pomoči. ZDA ponujajo Izraelu za okoli pet milijard dolarjev pomoči več v prihodnjem desetletju, medtem ko bi Izrael rad 10-15 milijard več.

Po trenutnem dogovoru ZDA namenjajo Izraelu za okoli 3,1 milijarde dolarjev vojaške pomoči letno, ob tem pa troši še na drugih projektih, kot je raketni ščit. A izraelske oblasti so bile zelo jasne, da upajo na velikodušnejšo ponudbo od trenutne, in so zato pripravljene celo počakati na prisego novega ameriškega predsednika.

Več napadov po Izraelu
Biden prihaja v Izrael po petmesečnem valu nasilja v Izraelu in Palestini, v katerem je bilo ubitih 181 Palestincev in 28 Izraelcev.

In val nasilja ne pojenja - ob tem, ko se je Biden srečeval z nekdanjim izraelskim predsednikom Šimonom Peresom, so bili v nizu napadov Palestincev z nožem in strelnim orožjem ubiti štirje napadalci in ena žrtev, ranjenih pa je bilo najmanj 13 ljudi.
Najhuje je bilo v pristaniškem mestu Jaffa južno od Tel Aviva, nedaleč od prizorišča Bidnovega srečanja, kjer je napadalec zabodel najmanj deset ljudi, pri tem je ena izmed žrtev umrla. Šlo naj bi za ameriškega turista. Pred tem sta dva izraelska policista dobila strelne rane v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu, v Petah Tikvi blizu Tel Aviva pa je bil zaboden ortodoksni Jud. Ta naj bi napadalca nato pokončal z njegovim lastnim nožem, je sporočila policija.

V Jeruzalemu pa je strelec streljal na skupino policistov pred vhodom v stari del mesta in huje ranil enega izmed njih.

Biden se bo sicer še danes srečal z Netanjahujem, nato pa odpotoval v Ramalo, kjer se bo srečal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Biden pri tem ne namerava dajati kakšnih večjih novih pobud za mirovni sporazum, Obama pa je tudi priznal, da si med Izraelci in Palestinci med njegovim mandatom ne gre obetati kakšnega večjega dogovora.