Svet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 86 glasov Ocenite to novico!
Gianni Vattimo
Gianni Vattimo je prav zaradi dela v Eropskem parlamentu, ki mu je ponudilo vsaj nekaj vpogleda v zakulisje 'upravljanja s svetom', postal pri skoraj osemdesetih bolj radikalen kot kadar koli prej. Foto: Europarl
       Vedno večji bo razkol med bogatimi in revnimi in vedno hujše bo družbeno zatiranje, saj bodo preprečevali, da bi revni zadavili bogate – kar bi prej ali slej morali narediti, a ne bodo. Takšno je stanje. In zaradi tega pravim, da sem komunist. Ne zato, ker bi si želel obnoviti komunistične stranke ali stalinistično disciplino.       
 Gianni Vattimo
Evropski parlament
Vattimo pravi, da si bil včasih lahko ponosen, če si bil evropski poslanec in da so tudi ljudje to funkcijo spoštovali, danes pa bi tvegal klofuto, če bi na cesti razglasil, da si evroposlanec. In to tudi razume. Foto: EPA
       Če si nekoč bil za Evropo, je to pomenilo, da si bil napreden, zdaj pa pomeni, da si konservativen, reakcionaren in kapitalist.       
 Gianni Vattimo
Gianni Vattimo in kip Simona Bolivarja
Vattimo meni, da je z vidika razvoja politične filozofije Latinska Amerika trenutno najbolj razburljiv del sveta. Tja je večkrat potoval tudi kot član mešanega evro-latinskega zbora, v katerem sedijo tudi poslanci Evropskega parlamenta. Foto: EPA
       Nisem se hotel specializirati na področju zgodovine in na primer preštevati, koliko gumbov je imela Kantova tunika. To nekateri počnejo. Filozofijo sem študiral, da bi jo uporabil v družbenem življenju.       
Baza RAF-a Menwith Hill
Baza RAF-a Menwith Hill, polje radarjev oziroma 'ušes', ki lovijo informacije iz komunikacijskih sistemov z vseh koncev sveta, so simbol tistega, kar Vattimo imenuje indic vedno večjega nasilja, ki ga bogati izvajajo nad revnim. Kot član preiskovalnega odbora o programu Echelon je Vattimo že leta 2011 opozoril, da ti sistemi in dejavnost, kot jo izvaja danes že zloglasna agencija NSA, nikakor niso namenjeni zagotavljanju večje varnosti ljudstva. Foto: EPA
       Živimo v svetu, ki je za človeka zelo grozljiv, kar dokazujejo tudi vsi sistemi nadzora, ki so se razrastli v zadnjem času.       
 Gianni Vattimo
Gianni Vattimo
Vattimo meni, da kot politik ni prav blestel, vendar pa je prepričan, da so mu vse izkušnje v realni politiki, od udejstvovanja v mladinskem katoliškem gibanju Odpiranje proti levi naprej, pomagale postati boljši filozof. Foto: Europarl
       Delati moramo manj, sicer se bomo zadušili med lastnimi proizvodi.       
 Gianni Vattimo
Zahodni breg
Pred leti je Vattimo postal tarča kritik Izraela. Izjavil je namreč, da Izrael zdaj že več kot pol stoletja odmaknjeni holokavst še vedno izrablja kot opravičilo za izvajanje rasistične politike do Palestincev in za neupravičeno širjenje judovskih naselij na palestinska ozemlja. Foto: EPA
       V resnici je v zadnjih desetletjih politika na Zahodu izgubila vso privlačnost. Če vas zanima, kdo bo zmagal na naslednjih volitvah v ZDA ali Italiji, izračunajte, koliko denarja ima na voljo za reklamo in vse bo jasno. Skoraj tako kot pri nogometnih moštvih.       
 Gianni Vattimo
Stalin britanskega avtorja Simona Sebaga Montefioreja
Vattimo meni, da je Stalin, o katerem je v slovenskem prevodu ravno izšla nova velika biografija Simona Sebaga Montefioreja, v resnici posnemal ameriške kapitaliste in da je bil to tudi eden od vzrokov za propad Sovjetske zveze, kot si jo je zamislil Lenin. Sam meni, da bi danes komunizem morali osnovati na drugačnih vrednotah, predvsem na vrednotah medosebnih odnosov,m ne pa na osnovi teorije o historičnem materializmu. Foto: Cankarjeva založba
       Gre za razliko v tempiranju in za splošne interese, ki se v univerzah odražajo v tem, koliko želijo podpisati pogodbe z zasebnimi podjetji. Tako na primer lahko razvijejo tablete proti debelosti, morda pa ne zdravila za malarijo. Tablete proti debelosti se namreč v bogatih državah dobro prodajajo, nihče pa se ne zanima za razvoj zdravil za malarijo, saj je ta bolezen razširjena v revnih deželah. Sicer to morda nekoliko trivialen primer, a je žal res tako.       
 Gianni Vattimo
Gianni Vattimo s častnim doktoratom španske odprte univerze (Open University UNED)
Gianni Vattimo zaskrbljeno opazuje tudi razvoj visokega šolstva in akademske sfere v Evropi, ki vedno bolj posnema anglosaksonski model, usmerjen predvsem k tržno utemeljenim oziroma potencialno donosnim raziskavam. Foto: EPA
VIDEO
Pogovor z Giannijem Vattimom

Dodaj v

Ne bi rad umrl s kalašnikovko v roki, (če bo nujno, pa se jo bom naučil uporabljati)

Intervju s filozofom in (za zdaj še) evropskim poslancem Giannijem Vattimom
28. april 2014 ob 06:15,
zadnji poseg: 28. april 2014 ob 07:41
Strasbourg - MMC RTV SLO

Če si danes za Evropo, to "pomeni, da si konservativen, reakcionaren in kapitalist" in pa v teh razmerah "ne morem ne biti komunist". To sta dve značilni misli za razmišljanje filozofa in evropskega poslanca Giannija Vattima, s katerim sem se srečala ob zadnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta pred majskimi evropskimi volitvami.

Pravzaprav sem imela srečo. Prvi namen je bil intervjuvati Jean-Luca Mélenchona; nekaj zaradi osebne naklonjenosti do njegove kandidature za francoskega predsednika in sploh do njegove politike, nekaj pa tudi zato, ker sem med evropskimi poslanci iskala sogovornike, ki izhajajo iz humanističnih znanosti, predvsem iz filozofije. Pa se ni izšlo. Po pogovoru z njegovo asistentko, dekletom, ki drugače kot večina parlamentarnega osebja naokoli teka v kavbojkah in čevljih Dr. Martens in ki mi je zagotovila enourni intervju z g. Mélenchonom v Parizu ali Bruslju ("Že naslednji teden, če vam ustreza?" "Ja, seveda, hvala …"), ne pa med zadnjim plenarnim zasedanjem, sem bila tudi zaradi nenehnega izgubljanja po parlamentarnih kuloarjih v prvih treh urah svojega prvega obiska v strasbourški izpostavi evropskih 'dvorov moči' precej obupana.

Nato pa sem skoraj s posmehom svoji lastni naivnosti oborožena z internim imenikom vseh 766 poslancev, kar na slepo poklicala v pisarno italijanskega evroposlanca, sicer pa znanega filozofa s štiridesetletno kariero profesorja estetike in teoretske filozofije na univerzi v Torinu Giannija Vattima. Oglasil se je … on … v nekoliko počasni, ampak pravilni angleščini in takoj privolil v intervju, za katerega povod je bila tudi objava zadnjega osnutka novega zakona o visokem šolstvu. Ja, da o razvoju akademske sfere in sistema visokega šolstva pa res rad vedno govori, je dejal in potrdil intervju.

Pravzaprav je Vattimo nenavaden filozof in tudi nenavaden politik. Pripada postmodernistični misli in pravzaprav je celo njegovo delo in življenje tudi vsaj malo podobno postmodernističnemu "pasticciu". Vsaj večina bi tako komentirala njegovo izhodišče v katoliški mladini, ki se je obrnila na levo (Vattimo je bil v petdesetih letih del katoliškega gibanja odpiranje na levo) in da je kmalu nato postal odkrit marksist; pa to, da sta zaledje njegove filozofije Heidegger in Nietzsche (študiral je tudi pri Gadamerju), da je bil član Radikalne stranke, ki so jo levičarji obtoževali desničarstva, desničarji pa levičarstva in ki se je dejansko zavzemala za liberalni položaj v ekonomski politiki, da je leta 2004 vstopil v italijansko komunistično partijo; pa da je bil eden prvih javnih intelektualcev v Italiji, ki je odkrito priznal istospolno usmerjenost …

Evropski poslanec je Vattimo prvič postal leta 1999, drugič leta 2009. Meni, da je zaradi politične prakse postal boljši filozof, saj se je že za študij filozofije odločil, ker je želel nekaj narediti za družbo ali z njegovimi besedami: "Nisem se hotel specializirati na področju zgodovine in na primer preštevati, koliko gumbov je imela Kantova tunika. To nekateri počnejo. Filozofijo sem študiral, da bi jo uporabil v družbenem življenju." Vseeno se na univerzo ne namerava vrniti; že zato ne, ker bo kmalu star 80 let, še bolj pa zato, ker ga motijo strogi urniki, ki se jih morajo vedno bolj, predvsem z uvedbo bolonjske reforme držati profesorji. Ja, univerza je postala preveč birokratska; pa tudi preveč podobna poslovnim ustanovam. Zato se bo po mandatu raje kot na univerzo podal v Latinsko Ameriko, za katero pravi, da je zaradi mnogih žarišč nove postmarksistične misli in pa novih modelov organizacije družbe trenutno najbolj razburljiv del sveta. Naj bo to izhodišče za vstop v pogovor z Vattimom.

Ravno danes (z Vattimom sem se srečala 15. aprila) je v javnost prišel zadnji osnutek novega zakona o visokem šolstvu. Kritiki zakona najprej omenjajo, da novi zakon odpira vrata komercializaciji javnega visokega šolstva. Kako je s to problematiko v Evropski uniji in v vaši domovini Italiji?
Javne univerze imajo tudi v Italiji velike težave. Tudi reforme, ki so bile nedavno sprejete v Italiji, so bile oblikovane po modelih zasebnih univerz. To so univerze, ki dajejo več poudarka znanstvenim raziskavam, ki pa veliko stanejo. Denar zanje pa želijo pridobiti s šolninami in tako iz visokega šolstva izločijo veliko ljudi. Zato je po mojem mnenju na področju visokega šolstva treba poudariti dve ali tri temeljne stvari. Prva: ohraniti moramo javno univerzo, ki mora biti brezplačna. Študenti naj bodo štipendirani glede na dosežke. Ko sem študiral filozofijo, nisem plačeval šolnine, ker sem imel visoko povprečje ocen. To mi je omogočilo študij. V zadnjih letih pa je vse bolj popularna ideja, da morajo državljani plačevati kar vse storitve po vrsti. V številnih evropskih državah so privatizirali celo pitno vodo. V Italiji smo imeli, denimo, referendum, o tem, ali voda (ne) sme postati zasebna dobrina, ki jo lahko prodajamo. Vse to se je zrcalilo tudi na univerze. V tem vidim primer anglosaksonskega vpliva na naš svet.

Kot sem že rekel, italijansko govorim tudi zato, da ne govorim angleško. Italijansko tudi veliko bolj znam. Predvsem pa zato, ker imam dovolj, da se moram prilagajati kulturnim modelom, ki prihajajo iz anglosaksonskega sveta. Anglosaksonski svet pa ne predstavlja večine družbe ali enakosti. Predvsem v ZDA, kjer velike univerze stanejo ogromno denarja itd. Anglosaksonski model se želi uveljaviti tudi v univerzitetni akademski politiki, kakršno si želijo na evropskih univerzah. To pa je: glavni namen univerze naj bi bilo proizvajanje znanstvenikov. Jaz pa sem humanist. Že 40 let se ukvarjam s filozofijo. Kje bom končal? Hočem reči, da anglosaksonski model ni le politično nevaren model, ker gre za model zasebnih univerz. Gre tudi za kulturni model, ki z našo kontinentalno evropsko kulturo nima veliko skupnega, saj gre predvsem za znanstveni, tehnološki model. Sicer mi je všeč, da se razvijata raziskovalna znanost in tehnologija na moji univerzi, vendar želim, da tudi humanističnim vedam namenijo dovolj prostora. Tega pa se na številnih univerzah danes ne držijo. Evropsko kulturo bi lahko zagovarjali tako: evropska kultura bi morala biti vsem dostopna, ne samo elitam. Ne sme biti rezervirana samo za bogate ali revne. Po drugi strani pa mora biti kultura usmerjena tudi k humanistiki oziroma duhovnim znanostim, kot se je nekoč reklo v nemščini. In to je zdaj v nevarnosti.

Vendar pa za številne prav anglosaksonski model univerz in univerzitetnih raziskovalnih laboratorijev predstavlja model, ki proizvede tudi največ inovacij in prebojev v znanosti.
Seveda, ampak je drag in zato brez zasebnega denarja ne more funkcionirati. Toda ker se te univerze financirajo iz zasebnih sredstev, raziskav ne opravljajo več iz znanstvenih, temveč finančnih razlogov. Kdo na primer vlaga v osnovno fiziko? Morda država. Gotovo vanjo ne vlagajo podjetja, ki vložijo v raziskavo in hočejo zaslužiti čim prej, na pa čez sto let. Gre za razliko v tempiranju in za splošne interese, ki se v univerzah odražajo v tem, koliko želijo podpisati pogodbe z zasebnimi podjetji. Tako na primer lahko razvijejo tablete proti debelosti, morda pa ne zdravila za malarijo. Tablete proti debelosti se namreč v bogatih državah dobro prodajajo, nihče pa se ne zanima za razvoj zdravil za malarijo, saj je ta bolezen razširjena v revnih deželah. Sicer je to morda nekoliko trivialen primer, a je žal res tako. Raziskave, ki jih financirajo zasebna podjetja, morajo prinesti takojšnji dobiček. Zato ne morejo vključevati osnovne znanosti in drugih tem, še posebej seveda humanističnih ved, ki jih nihče ne financira, saj z njimi podjetja nimajo zaslužka.

Razvoj akademske sfere presojate tudi na podlagi lastnih izkušenj. Profesor ste postali že leta 1969, naredili ste izjemno kariero in postali eno prvih imen postmoderne misli. Zakaj ste vi vstopili v politiko?
Ja, res sem bil dolgo let predvsem profesor filozofije. Toda politika je bila vedno povezana z mojim delom na področju filozofije. Za študij filozofije sem se odločil iz verskih, političnih in kulturnih razlogov. Nisem se hotel specializirati na področju zgodovine in na primer preštevati, koliko gumbov je imela Kantova tunika. To nekateri počnejo. Filozofijo sem študiral, da bi jo uporabil v družbenem življenju. Zavzemal sem se namreč za opustitev čistega scientističnega umskega presojanja, značilnega za klasično filozofijo iz obdobja od 18. do 20. stoletja. Hotel sem filozofijo, ki bi zajemala tudi verske in politične izkušnje, in ki bi nam omogočila, da ne bi v skupnem življenju uporabljali samo eksaktnih znanosti. Zdaj se na primer ne strinjam s politiko varčevanja v Evropi, saj menim, da ne moremo skupne politike osnovati na trenutni gospodarski znanosti. Gospodarska znanost ni čista znanost, ni metafizika. Razvili so jo strokovnjaki, ki jih plačujejo določene ustanove, ki so bile ustanovljene predvsem na osnovi liberalističnih ekonomskih knjig. To nam je prineslo kapitalizem, gospodarsko krizo, povečanje revščine in tako dalje.

Glede na to, da so začetki vašega družbenega aktivizma povezani s sodelovanjem v levo usmerjenem katoliškem gibanju Odpiranje na levo (to je bilo še v petdesetih letih) in da ste kot filozof dedič Heideggerja in da stojite v liniji hermenevtike, se mnogim zdite nenavaden privrženec marksizma in kritike kapitala.
Politično sem se vedno navdihoval pri vrednotah ljudstva. Zdaj pravim, da sem komunist. Žal mi je, če koga to moti. Kajti v resnici je v zadnjih desetletjih politika na zahodu izgubila vso privlačnost. Če vas zanima, kdo bo zmagal na naslednjih volitvah v ZDA ali Italiji, izračunajte, koliko denarja ima na voljo za reklamo, in vse bo jasno. Skoraj tako kot pri nogometnih moštvih. Naslov prvaka osvoji eno izmed štirih velikih moštev, ki je porabilo največ denarja za nakup igralcev. Za demokracijo se mi zdi to še nevarnejše kot za nogomet.

V zadnjih desetletjih je postalo očitno, da se je moč bogatega dela sveta povečala in da se ta del brani z vedno večjim nasiljem. Neki italijanski sociolog, ki ga zelo spoštujem in ki govori zelo neposredno, je opozoril, da se je v obdobju globalizacije, recimo v zadnjih dvajsetih letih, razmerje med plačo delavca in vrhunskega menedžerja spremenilo z 1 proti 40 na 1 proti 200. Prej je delavec dobil štiridesetino, zdaj pa dvestotino njegove plače. Je to pravično? Ne vem. To, kar se je dogajalo zadnja leta – globalizacija, spremembe v Evropi – nas je pripeljalo do sem. Proti temu se moramo upreti in zaradi tega pravim, da sem komunist. Ljudje so zelo močno verjeli v demokracijo. Jaz sem zrasel kot katolik, rad sem imel Ameriko, a saj nismo priplavali po župi. Žal mi je, da tako govorim.

Ampak nekoč ste se vendar začasno odvrnili od marksizma. Ko so nekateri vaši študenti postali del marksistično-leninistične urbane gverile Rdeče brigade (Brigate Rosse), ki so bile med drugim odgovorne za nekaj hudih dejanj političnega nasilja, tudi za uboj premierja Alda Mora, če navedem najbolj znan primer.
Ključno za mojo vrnitev k marksizmu je bilo to: bogataši so vedno bogatejši, revnih pa je vedno več. Le kako ne bi bil marksist v takih okoliščinah. Marx je tak razvoj predvidel. Ni pa predvidel, da se proletariat ne bo uprl. V Marxovem času ni bilo televizije. V našem času so se povečale ekonomske razlike, okrepila pa so se tudi uspavalna sredstva. To, kar je Marx imenoval opij za ljudstvo, ni le religija. To je postal cel tržni sistem, blago je zdaj bolj dostopno. Niti izbirati ne moreš. Skoraj dolžnost je postalo zapravljati čim več, saj bi drugače celotna industrija zapadla v krizo.

Omenili ste nasilje, ki ga bogati zaradi varovanja svojega bogastva izvajajo nad revnimi. V ta kontekst spadajo tudi prisluškovalne afere oziroma dileme, povezane z novimi sistemi vsenavzočega nadzora, ki jih razkrivajo Assange, Snowden in drugi žvižgači in hekerji. Leta 2001 ste kot evropski poslanec in član posebnega odbora za presojo obveščevalnega sistema Echelon tudi obsodili manijo prisluškovanja in nadzora, ki je po enajstem septembru zajela predvsem ZDA.
Živimo v svetu, ki je za človeka zelo grozljiv, kar dokazujejo tudi vsi sistemi nadzora, ki so se razrastli v zadnjem času. So za to res krivi teroristi? NSA, ameriška obveščevalna agencija, za dejavnost katere smo izvedeli pred kratkim, ve vse o meni, vas in vseh nas. Tak svet se oblikuje za prihodnost. Vedno večji bo razkol med bogatimi in revnimi in vedno hujše bo družbeno zatiranje, saj bodo preprečevali, da bi revni zadavili bogate – kar bi prej ali slej morali narediti, a ne bodo. Takšno je stanje. In zaradi tega pravim, da sem komunist. Ne zato, ker bi si želel obnoviti komunistične stranke ali stalinistično disciplino. Preprosto, če me vprašate, kakšen je moj družbeni ideal prihodnosti, ne morem reči, da se bom bojeval in pustil ubiti za liberalizem. Ste že kdaj slišali, da bi bil kdo pripravljen umreti za to, da bi branil prosti trg? Za vsako ceno se bom bojeval za brezrazredno družbo, v kateri bodo, kot je rekel Lenin, tako elektrika kot Sovjeti. To pomeni gospodarski in družbeni in tehnološki razvoj, ki ga bo nadzirala ljudska oblast, pravi parlamenti, ne pa to, kar imamo zdaj.

Ampak v parlamentu vendar sedite tudi vi. Torej verjetno vsaj malo vendar verjamete v parlamentarno demokracijo in tudi v Evropsko unijo?
Težava je v tem, da je taka Evropa, kot jo poznamo zdaj, v rokah bank. O tem sploh ne dvomim. Po eni strani sem prepričan, da ne moremo brez Evropske unije. V svetu, v katerem se uveljavljajo velike sile, ZDA, nekdanja Sovjetska zveza, torej Rusija, Kitajska, morajo majhne evropske države oblikovati dovolj veliko kritično maso za obstoj in skupno politiko. A zdajšnja Evropa ni v redu. Ta Evropa je postala sovražnik vseh. Če sem v Italiji nekoč rekel, da sem evropski poslanec, to ni bilo nič takega, zdaj pa me zlobno gledajo. Lahko bi mi primazali klofuto v javnosti. No, čez kak teden ne bom več evropski poslanec.

Evropska unija je postala agencija za prenos ukazov mednarodnih bank na evropske države: Grčijo, Portugalsko, Italijo, Španijo, kmalu tudi Francijo. Do kdaj bo Nemčija zdržala? Saj ne more biti dolgo osamljen otok med drugimi, ki se utapljajo. Prepričan sem, da mora prihodnost biti drugačna, a hitrih možnosti za spremembo ne vidim. Kaj se lahko zgodi na prihodnjih evropskih volitvah? Morda se bodo močno uveljavile protievropske in evroskeptične stranke. Tako desne kot leve. Evropske ideje ne brani nihče več, le tisti, ki dobro živijo in branijo obstoječi red. Če si nekoč bil za Evropo, je to pomenilo, da si bil napreden, zdaj pa pomeni, da si konservativen, reakcionaren in kapitalist.

Ampak v tem vedno bolj evroskeptičnem evropskem političnem prostoru se uveljavlja tudi nova levica. Tudi v Sloveniji je prišlo do ustanovitve in tudi že povezave nove levice kot alternative socialni demokraciji, ki se je pravzaprav izrodila in se premaknila na sredino, če ne celo na desno. Tudi vi se ne le v politiki, ampak tudi v teoriji vračate k marksizmu, torej k izvorom tradicionalne evropske levičarske politike; čeprav pri vas vendar ne gre za klasično naslonitev na socializem in njegov teoretski aparat.
Pred kratkim sem objavil knjigo v angleščini pri Columbia University Press. Naredil sem si malo reklame. Skupaj z argentinskim kolegom Santiagom Zabalo. Naslov je »Hermenevtični komunizem«. To pomeni, da je treba oživiti marksistični družbeni ideal in ga osvoboditi znanstvenih zahtev. Stalinova krivda je namreč bila, da je hotel hitro prenesti zahodnjaški kapitalistični razvoj v Rusijo. Hotel je, da bi bila Rusija v 50. letih konkurenčna ZDA pri osvajanju vesolja. Zaradi tega je vodil krvavo politiko, preseljeval je celotne populacije, preganjal kmete. Stalinova krivda je bila, da je hotel biti kapitalist. Če bi bil dober komunist, tega ne bi počel.

Sliši se kot paradoks
Vse to so do neke mere paradoksi, a problem je v resnici naslednji. Potrebujemo ideal komunistične, kolektivistične družbe, ki pa ne sme temeljiti na mišljenju, da poznamo zakonitosti zgodovine. Tako je bilo v klasičnem, znanstvenem marksizmu. Mi pa hočemo hermenevtični marksizem. Temeljiti mora bolj na medosebnih odnosih kot pa na težki industriji. Danes je to morda mogoče.

Vaš hermetični komunizem se tako zdi izpeljava tistega, kar velja za ključni topos vaše postmoderne filozofije, to je mehka misel (pensiero debole).
Moje razmišljanje o šibkosti ni neposredno povezano s politiko. Glavna ideja je, da politični razvoj in človekova emancipacija potekata prek odtujitve od dogem, prek preusmeritve k šibkejšim idealom. To ni razmišljanje o ljudeh, ki ne zmorejo več in so utrujeni. Pač pa o tem, da ne moremo živeti podrejeni absolutnim zahtevam. Take zahteve spodbujajo verske vojne. Poleg tega spodbujajo ekonomske strokovnjake, da vsiljujejo varčevalne ukrepe Italiji in državam z juga Evrope. Malo moramo popustiti, biti milejši. To se mi zdi danes nujno. Ne vem, ali je to mogoče, a všeč mi je zamisel, ki izhaja od Heideggerja – Verwindung oziroma skoraj ironično izkrivljanje zadev.

Vsako leto je na primer v Bologni – nikoli sicer nisem šel tja – erotični sejem. Tam razstavljajo stroje za povečevanje spolnega užitka. Uporabljajo na primer enake inštrumente, kot jih imajo za trening astronavtov. Čelado, ki si jo nadeneš, a namesto, da bi imel občutek, da si na Marsu, se ti zdi, da si v postelji z Marilyn Monroe. Prav to si mislim o današnji tehnologiji. Treba jo je izkriviti. Našo vodilno tehnologijo, tudi s področja informatike, je razvila predvsem vojska. Moramo jo sekularizirati, služiti mora ljudem, ne pa vojski, vojni, bankam …

To je moje upanje, čeprav to ni lahko. Izkriviti je treba vojno in gospodarsko tehnologijo, služi naj ljudem. Primer z erotičnega sejma je paradoksalen, a prav to je treba narediti. Tehnološka sredstva napredka je treba uporabiti za boj proti uničenju planeta. Pomislite na primer na vso ekološko problematiko. Če bomo še naprej povečevali proizvodnjo tehnoloških predmetov in še povečevali revščino, se v takem svetu ne bo več dalo živeti. Filozofija šibkosti je anarho-ludistična filozofija. Veliko sem pobral od Marcusa, ki je to napovedoval že v šestdesetih letih. Le malokdo se tega spomni, saj moramo varčevati, delati … A v resici ni tako. Delati moramo manj, sicer se bomo zadušili med lastnimi proizvodi.

Prav idolatrija tehnologije ter modernistično priseganje na znanstveno preverljivost vsega in na koncipiranje razvoja družbe na znanstvenih modelih sta po vašem mnenju zgrešena. Pravzaprav se bojujete proti modernizmu in njega ostankom …
Velika težava v današnjem svetu je, da ne smemo dovoliti, da bi nas zadušil tehnološki napredek. Vedno manj je svobode. Naj navedem primer. Če bomo ustvarjali jedrsko energijo, bomo vedno imeli problem jedrskih odpadkov. Nekje jih je treba odložiti, to pa je zelo zahtevno, saj mora odlagališča varovati vojska. Kak terorist bi lahko odnesel kak kos in ga dal na primer v newyorški vodovod. Ves ta tehnološki razvoj pomeni, da je treba družbo vedno bolj nadzirati – in to je prava nevarnost današnjega sveta.

Razviti moramo lahkotnejšo tehnologijo, na primer zeleno tehnologijo namesto jedrske. Pomislite, da bi nekega dne vsak Kitajec – kar je njegova pravica – kupil avtomobil. V Evropi bi se zadušili. Ves dim bi prišel sem. Seveda se da izumiti avtomobil na dušikov oksid, a to je treba narediti. Ne smemo le čakati, da bodo izumili čisto energijo. Veliko stvari je treba spremeniti v tej družbi. To pa je težko. Zaradi tega sem malo pesimističen. Ne vem, ali lahko zeleno, ekološko, socialno revolucijo, zahtevo po manj izkoriščanja, izvedemo po mirni poti. Rad bi umrl v svoji postelji, ne pa na cesti s kalašnikovko v roki. Če pa je že prav nujno, se jo bom naučil uporabljati.

/prevajalec intervjuja iz italijanskega jezika Igor Divjak

Polona Balantič
Prijavi napako
Komentarji
M-filter
# 28.04.2014 ob 06:31
Nisem imel časa brat. Sem samo ob strani bral nekaj njegovih komentarjev. Ravno to je problem vseh tistih kateri so do konca proti komunizmu. Že samo če imaš željo, da bi Evropa delovala drugače, da bi bilo več enakosti, itd te majo za komunista, titovca, stalinista, ... Ozkoglednost ubija in takšna je tudi sedaj Evropa.
pankracij
# 28.04.2014 ob 06:39
Tudi sam menim, da je treba takšno EU kot je sedaj - na eni strani fevdalci na drugi tlačani - nujno spremeniti.
Krimsky
# 28.04.2014 ob 06:52
Končno nekdo, ki kar direktno pove, da je »EU agencija za prenos ukazov mednarodnih bank na evropske države«.
~
In plače EU poslancev so tako visoke zato, ker za svoje prave gospodarje opravijo kar precej umazanega dela ...
M-filter
# 28.04.2014 ob 07:18
ja sej se ma za komunista to je res. A če bi v sloveniji reku, da si komunist bi takoj rekl, da si za tita, da podpiraš kučana in vsi to druščino. Napadan bi bil. Priznam, da so mi nekatere ideje komunizma všeč ampak jih je treba spravit v današnji čas. Pa to ne pomeni, da sm za katerikol prejšni sistem. Sm za človeštvo.
barbar2
# 28.04.2014 ob 06:47
Od Evrope imajo korist samo evro poslanci...
123pepe321
# 28.04.2014 ob 07:24
"ostale, ki si želimo normalnega, prostotržnega in svobodnega sistema, pa pustite na miru."
To, da ima 85 zemljanov enako premoženje kot 3500 miljonov ljudi je zate normalno?
tupamaross
# 28.04.2014 ob 07:10
Nikoli nisem bil proti zahodu,vendar se bo sesul in bo nastala
grozljivka. Gre preprosto za dejstvo, da tako pohlepno ne bo
več mogel živeti, čemer pa se ne bo hotel odpovedati. na vsak
način bo hotel skoraj zastojn ruske surovine, energente,žitnico
v ukrajini, polja v vojvodini, les v sloveniji, rudnine na kosovem...

Zahod je na izdihu, vendar materialno in vojaško še močen, da
lahko pokupi vso proizvodnjo v manjših državah, v celoti zapre
vse proizvodne obrate in cela podjetja,odpre tam svoje trgovine
in prodaja le svoje blago, vendar samo tistim, ki imajo denar...

Bebavost in požrešnost politikov majhnih držav, ki to vse za
dobro plačilo, podkupnino, dogovorijo je njihove države privedla
že v suženjstvo, saj nenormalno majhne države dolgujejo raznim
tujim posojilodajalcem tudi po 30 milijard EUR glavnice, kar je
srednjeročnio z obrstmi dejansko 60 milijard EUR in v marsikateri
državi je ta dolg po glavi prebivalstva narasel že na 30 tisoč EUR,
ponekod pa celo prebil magično mejo 100 tisoč EUR...
stojan2
# 28.04.2014 ob 07:36
Predlog: zagovorniki socialnih in družbenih eksperimentov se lahko dobite na nekem otoku in si ustanovite sistem po vašem okusu in poročajte o "uspehih", ostale, ki si želimo normalnega, prostotržnega in svobodnega sistema, pa pustite na miru.

takšna apatija in brezbrižnost sta ponižujoči do milijard, ki so žrtve tvojih idealov.
123pepe321
# 28.04.2014 ob 07:33
"Koliko bo mrtvih?"
Odvisno kako se bodo oklepali kapitala...
križnik
# 28.04.2014 ob 07:36
pido in ševorov
# 28.04.2014 ob 06:41
Prijavi neprimerno vsebino
Komunist in takoj sanje o Kalašnikovki.
-------------------------
Drugače z vampirji, ki nam pijejo kri in delajo iz tega sveta za 99% populacije guantanamo ne moreš opraviti.
Smrt vampirjem - svoboda narodom.
antartide
# 28.04.2014 ob 08:20
Europa? Ne, EU ropa!
stojan2
# 28.04.2014 ob 07:47
in še, kot da neoliberalizem in legalizirana kraja resursov nista družbeni eksperiment, pardon, desničarji svoje ideale črpate iz pravljične biblije, zato so seveda neovrgljivi. ;) noben sistem ni dan sam po sebi ali pa legitimen, šele ljudje ga kot takega določijo če nudi vzdržno kakovost življenja za čimveč Zemljanov. in ne, zgodovine še zdaleč ni konec in videli bomo številne premike in spremembe, tudi tragične, kako se bo izšlo pa je odvisno od tega, kako bomo sprejemali odločitve - racionalno ali ideološko naravnano - zaenkrat kaže izredno slabo, če smo z izbiro potrošništva kot glavnega ideala pripravljeni na kocko postaviti obstoj civilizacije.
dr.Mockba
# 28.04.2014 ob 08:17
Tisti, ki vztrajno pišete o komunizmu kot da je krvav sistem, ki je zatiral človeka in mu ni dal svobodno življenje, ste več kot očitno podvrženi masovni demonizaciji tega sistema. Komunizem je ravno nasprotno. To kar opisujete je kapitalizem, kot ga vidimo danes, kjer je za dobiček človek pripravljen sočloveku prerezat grlo. Vse dokler boste demonizirali komunizem in njegovo mehkejšo obliko socializem, vse dotlej bodo vaši kapitalisti ( če imate to srečo in niste brezposelni) to s pridom izkoriščali in v vas videli poceni delovno silo, človeka druge sorte.
črni maček
# 28.04.2014 ob 07:41
tupamaross imate voljo,da razložite Marko32 kako smo živeli v strašnem komunizmu?Jaz je nimam.
stojan2
# 28.04.2014 ob 08:02
Jaz nočem in ne bom vaš poskusni zajček. Z neumnostjo od socializma do komunizma smo že opravili.

In že večkrat sem vprašal, da mi zagovorniki teh idej naj pokažejo eno samcato državo, kjer je socializem ali komunizem uspešen in kjer ljudje živijo bolje. Ni je, ni jo bilo in nikoli jo ne bo. Ker tovrstni sistemi ne upoštevajo bistvenih lastnosti človeka - posameznika. Vse po načelu: sistem je dober in človek je slab zato dajmo spremenit človeka = totalitarizem.


tako reakcionarno razmišljanje zagotovo ne more prinesti napredka. v preteklosti je antagonizem plemstvo/meščanstvo + svobodna pobuda prinesel napredek in nov, bolj liberalen in pravičen družbeni red, takenako bo v prihodnosti prišlo do preobrazbe družbe na drugačnih temeljih, ker če ne, bo ta stagnirala v neizbežen propad.
gregorsu
# 28.04.2014 ob 10:53
odlične ideje, ki pa so v tem sistemu z opranimi glavami volilcev popolnom neuresničljiv, dokler nekaj ne strese in zbudi slepe in speče osebke, ki uživajo v moderni demokraciji in se čutijo večvredni od ljudi ki živijo v drugačnih sistemih.

V moderni demokraciji so dobili pojmi Svoboda, Neodvisnost, Sreča, Zadovoljstvo... čisto drugačen pomen, ki sploh ne ustreza realnosti.

Smo kot mali obupan in objokan otrok, ki doživi napad jeze, ker mu starši ne dovolijo igrat video igrice in ga pošiljajo ven na sonce na igrišče.

eno od bistev demokracije je to, da ljudje mislijo da so srečni. Kot pri video igricah. Drugi steber je proizvajanje. Ljudje moramo proizvajat da imajo lastniki kapitala dobiček, čeprav je naše delo več vredno, pa zaradi sistema dobimo toliko, kot mislijo lastniki da nam še lahko dajo da ne bodo sami prikrajšani.

Denar smo ljudje "izumili", da bi nam pomagal, ne da bi zaradi njega imeli težave. Danes pa v evropi zaradi finančne politke (dobiček, dolgovi...) strada vedno več otrok, bankirji pa so moderni heroji in modri možje... narobe svet!

Kar se tiče komunizma je pa ta tako preživet, kot je danes moderna demokracija. Razmišljati in DELOVATI moramo v smeri boljšega sistema. Tako kot so propadli sužnjelastništvo, plemenske skupnosti, fevdalizem.... tako je danes čas, da odmre izkrivljena moderna demokracija in gre skupaj s komunizmom na smetišče zgodovine.

Dejansko je sodobna demokracija živo truplo, ki ga ohranjajo pri življenju vojska, denar, in pravna država.

Boj proti njej je torej s temi sredstvi nemogoč in vnaprej obsojen na neuspeh. Se pravi da po pravni poti, z vojsko in z denarjem, temu sistemu ne moremo škoditi, ker je na teh segmentih premočan. To je prvič v zgodovini človeštva, da smo pred takim problemom.

Moderno demokracijo se da zrušit edino postopoma. Zato ne podcenjujte navidezne svobode, ki vam jo ta sistem prodaja. Na "svobodnih in demokratičnih" volitvah, "državotvorno in odgovorno" dajete temu sistemu legitimnost, ne glede za koga glasujete. Tu je ahilova tetiva demokracije. Z neudeležbo na volitvah bodo počasi padle lepe maske, ki si jih je ta sistem nadel, da nas je preslepil. Ko padejo maske, bo ljudem jasno , v kakem sistemu živimo in popolno zavračanje tega sistema bo prižgalo edino vžigalno vrvico, ki lahko spremeni prihodnost na bolje.

zato dobro premislite, preden se spet udeležite cirkusa, ki mu pravite praznik demokracije in s svojim dejanjem date legitimnost sistemu. Kdor se udeleži volitev in ne odda glasu, da enako legitimnost sistemu . Pove samo to, da izbira ni najbojša... in na naslednjih volitvah bomo imeli kako novo stranko, ki bo poskusila pobrat nezadovoljne... Tisti, ki to razumemo, pa bomo Z RAZLOGOM ostali doma in s tem glasovali za boljši jutri!

ne pozabite, da so imeli tudi v PSju demokratične volitve... pa to res vodi v boljši jutri? na državni ravni je to čisto enako.
Vitki
# 28.04.2014 ob 08:59
Pido in ševorov, od tvoje demokracije imamo do sedaj 130000 nezaposlenih, več kot 300 000 Slovencev pa živi pod mejo revščine!
Sebastjan666
# 28.04.2014 ob 08:52
Politično sem se vedno navdihoval pri vrednotah ljudstva. Zdaj pravim, da sem komunist. Žal mi je, če koga to moti. Kajti v resnici je v zadnjih desetletjih politika na zahodu izgubila vso privlačnost. Če vas zanima, kdo bo zmagal na naslednjih volitvah v ZDA ali Italiji, izračunajte, koliko denarja ima na voljo za reklamo, in vse bo jasno. Skoraj tako kot pri nogometnih moštvih. Naslov prvaka osvoji eno izmed štirih velikih moštev, ki je porabilo največ denarja za nakup igralcev. Za demokracijo se mi zdi to še nevarnejše kot za nogomet.

Ja, glavno, da imajo nekateri to za steber demokracije in kapitalizma.

Sedaj pa dodajte še raziskave ekonomskega genija Thomasa Pikettya, “Capital in the Twenty-First Century", kjer znanstveno dokaže, da živimo v času kapitalističnih dinastij in dednega kapitalizma, ki je v nasprotju s temeljnimi načeli odprte in demokratične družbe.
Njegovi največji kritiki (torej, zagovornik t.i. desne struje) preko Atlantika, so ga zankrat uspeli samo etiketirati (to pove vse o njih in njihovemu videnju realnosti in o njihovih idealih), na pa da bi, kot je na to opozoril Krugman, bili sposobni sprožiti kakšen proti napad zoper Pikettyevo tezo.

Toda – kako braniti takšen sistem, če večina prihodkov tega sloja ne prihaja iz dela, pač pa na račun lastnine, ki jo imajo? In kako opisati družbo, če vir velikega bogastva ni več podjetništvo, pač pa dediščina? Zahodne družbe, ki so bile pred prvo svetovno vojno družbe podedovanega bogastva, so se po Pikettyjevi analizi znova vrnile k svojim koreninam, k podedovanemu bogastvu, ki postaja prepreka za mobilnost v družbi.
mlamat
# 28.04.2014 ob 07:09
Komaj čakam da vidim dolge obraze EU-fanatikov, ko bo v VB zmagal Nigel Farage, v Franciji pa Le Penova.
SimikaL
# 28.04.2014 ob 08:11
Odličen intervju, sicer nekaj slovničnih napak, ampak to ni pomembno.

Končno en družboslovno-humanistični prispevek, ki me je očaral. Čestitke, ga. Balantič, imate velik potencial, le tako naprej!
hektor11
# 28.04.2014 ob 09:21
Bolje umreti s kašanikovim v roki kot ponižan in sestradan v oropani državi....
svabo
# 28.04.2014 ob 12:12
Intervju evropskega poslanca ponuja zelo konkreten vpogled v razmišljanje in delovanje evropskega intelektualca. Seveda je za del slovenske tak intervju pretežak, preveč ekspliciten in preveč uporablja klasično simboliko z namenom provokacije uma ostalih evropskih državljanov. Vattimo uporablja ta jezik z namenom očitne mobilizacije uma ljudi, ki kot on resno razmišljajo o alternativah obstoječi Evropski družbeni paradigmi. Seveda je v svojem razmišljanju zeto detajlističen in nazorno definira problem in možne rešitve. Je pa za del Slovencov, ki živijo v prepričanju, da so tovrstne ideje bogokletne, zavržene, da ne rečem še kaj hujšega, verjetno šok, ko pridejo iz ust eminentnega evropskega poslanca. Sicer pa nekako v Sloveniji je to zapisano v naše gene. Da smo ortodoksni v nekaterih dejanjih in razmišljanjih. To gensko napako se napr lepo vidi, ko pogledaš posnetke protikomunističnega shoda iz junija 1944 v Ljubljani. Ko večina Evrope vidi luč na koncu tunela in neški stroj začenja doživljati težke poraze, slovenci paradirajo in izražajo absolutno podporo Hitlerju in nacizumu. Zato bo verjetno res zanimivo nadaljni razvoj ideje spremembe družbene paradigme Evrope, ki pa se seveda ne bo razvijala v Sloveniji.....
Valerija
# 28.04.2014 ob 11:46
povezovanje Evrope je nujno.

vendar že od nekdaj trdim, da je TRENUTNO EU politika samo bolj elegantna različica slovenske: servilna (do ZDA in posameznih lobijev), banksterska, koruptivna in izrazito egocentrična z namenom uničevanja in podjarmljenja manjših evropskih gospodarstev.

zato se mora spremeniti ali propasti.
Knight Kant
# 28.04.2014 ob 11:33
Marko32 --- 28.04.2014 ob 10:51
In vsi, ki imate nostalgijo za Jugoslavijo. Ta država ni zmogla zadovoljevati osnovnih potreb državljanov.
----------

Leta 1983 je primanjkovalo kave (smo morali v Celovec hoditi ponjo), leto kasneje pa banan. Vsi, ki so jim banane osnovno potreba, so bili seveda v hudih težavah.

Z Jugoslavijo je šlo navzdol, ko so vajeti vzeli v roke nacionalisti (Miloševič, ...). Z njimi je šla po gobe dobra volja in občutek varnosti, ki je za večino ljudi osnovna potreba. Hudo pomanjkanje dobre volje v Sloveniji vztraja in je en poglavitnih generatorjev krize.
pfc
# 28.04.2014 ob 11:30
Dobro je ...barijere se podirajo...gremo!Gremo-Upor!Komunisti in Socialisti gremo do končne zmage na EU volitvah!To t.i.EU bomo zrušili od znotraj in jo prilagodili delavskemu razredu in kmetom.Dovolj je bilo izkoriščevalskega klerokapitalizma!Zmaga je naša!
Zuppkko
# 28.04.2014 ob 08:37
Če pokažeš na genocid v Palestini pa si antisemit.
pirat321
# 28.04.2014 ob 11:38
V celoti podpišem. Bravo profesor.
mornar1310
# 28.04.2014 ob 11:12
gregorsu

odlične ideje, ki pa so v tem sistemu z opranimi glavami volilcev popolnom neuresničljiv, dokler nekaj ne strese in zbudi slepe in speče osebke, ki uživajo v moderni demokraciji in se čutijo večvredni od ljudi ki živijo v drugačnih sistemih.

V moderni demokraciji so dobili pojmi Svoboda, Neodvisnost, Sreča, Zadovoljstvo... čisto drugačen pomen, ki sploh ne ustreza realnosti.

Mogoče bi lahko tukaj dodali še misel bioetika : ...........ljudje, razčlovečeni a la Krasni novi svet, niso nesrečni, ne vedo, da so razčlovečeni, in kar je še huje – ne bi jim bilo mar, če vi vedeli. V resnici so srečni sužnji v suženjski sreči.
Bioetik Leon Kass
črni maček
# 28.04.2014 ob 08:11
Marko32 v kapitalizmu je SLO dolžna cca25mrd evrov .Juga ob respadu 20 mrd-uspešnost sistema.Koliko milijonarjev komunistov poznate?
Ristoh
# 28.04.2014 ob 07:47
.... Sedaj, ko je premierka začela čistiti korupcijo, so jo raje odstranili, pa čeprav se s tem škodi in narodu in državi.

A zaposlovanju ministrov tipa Trop Skaza in Omerzel ter rihtanju poslov za njihove firme in firme njihovih žlaht se po novem reče 'čistiti korupcijo'?
tomazsl
# 28.04.2014 ob 11:46
Kopiram izjavo s katero se popolnoma strinjam -
Rajko Bizjak17 April 2014 03:11:
Govorimo o demokraciji, a je sistem demokratičen,.... Toda kaj "demokracija" sploh pomeni. Poglejmo v zgodovino, ko je le ta "demokracija" nastajala, in bomo videli, da ta izraz pomeni, da skupina ljudi, privilegiranih in bogatih meščanov, na Agori razpravlja o tem, koga bodo napadli, pregnali, oropali, medtem ko jim doma delajo brezpravni sužnji in ženske.
Ta opevana demokracija je v bistvu farsa, ki so nam jo poceni prodali, in v svoji osnovni definiciji deluje prefektno. Dokler so bili sužnji, kolonije, dokler cvete neoliberalizem,taka formula deluje za skupino privilegiranih, ostali pa garajo in so tiho. Ker kupujejo "demokracijo".
tron
# 28.04.2014 ob 10:41
Folku ni jasno,da so neglede na sistem,vedno bili bankirji tisti,ki so vodili sistem.Vsak se na koncu proda papirju,vsak pa se ne proda moralnim vrednotam.
Tisti,ki se upre sistemu nasrka,ker te oblavijo,medijsko,finančno in privatno.
Državi,ki se upre sistemu se napove vojna in uničenje.

Je pa ironija,da z nasiljem ne narediš nič,vsaj dolgoročno.Najbolj efektivna je pasivnost vseh zaposlenih,po domače vse državni štrajk,ker brez nas ni sistema.
smejka
# 28.04.2014 ob 10:30
Odličen intervju!
Kekec99
# 28.04.2014 ob 10:13
Če bi že moral vzeti puško v roke, bi bila tudi moja izbira kalašnjikov.
Robustna in lahko se jo vzdržuje, ga ni boljšega jurišnega orožja.
rubin
# 28.04.2014 ob 07:49
@provni:Razmišlja pravilno. Problem je, kdo bo to udejanil.
dokler narod ne bo zrel in bo volil taiste lopove znova in znova, nobeden.
ko bodo pa ljudje v stotisočih šli na ulice zahtevat točno določene stvari in ne kot sedaj kr na splošno zahteve tipa dol s korupcijo..in volili nove stranke, ki bodo imele točno te zahteve v programih, bo kej..dokler je folk ovčetina ne bo nič..
rubin
# 28.04.2014 ob 07:40
menim, da je rešitev v pretežni državni lasti naravnih virov (gozd, voda rudniki...), ostali lastniki naravnih virov (lastniki nepremičnin) pa bi plačevali davek, približno enak renti ...
univer. tem. dohodek bi nadomestil v veliki meri socjalo, predvsem pa bi bilo potrebno s progresivno obdavčitvijo dohodkov, premoženja in dediščin ustvariti stanje, kjer bi bile majhna enodružinska podjetja in obrti, velikanska podjetja pa nujno delniške družbe s večtisoč delničarjev..sistem ne sme omogočati, da pride nekdo do večmiljardnega premoženja..to je bolano in vzrok takega pohlepa je po mojem mnenju v tem, da sedaj prinaša denar neupravičeno moč nad politiko in s tem najeda demokracijo in pravico!
dokler se ne bo progresivno obdavčilo premoženje, posebej lastništvo nad narav. viri inpa dediščine, temveč zgolj dohodek, se bo bogastvo vedno bolj koncentriralo in peščica imela vedno več, do nevzdržnosti..poučno za naše šalabajzarje, ki ne zmorejo progresije pri obdavčitvi nepremičnin. sej, dokler bo denar sveta vladar, bodo zakonodajalci delali v prid bogatunov in preko korupcije še za svojo rit.
rešitev vidim v zgolj elektronskim poslovanjem preko pametnih telefončkov in ukinitev denarja, ter omogočanjem vsem uradnim osebam, ki se jih to tiče (kriminalisti, tožilci, davčna ) neposredni dostop do vseh transakcij med državljani. tako bi bil vsak tok denarja beležen in izsledljiv in podkupovanje , vez kontrole bogatih nad drugimi pa zeloo oteženo. aja, javne osebe (politiki ) bi pa morali svoj tok transakcij objaviti na internetu, da jih ljudstvo kontrolira!
tako bi, hipotetično, negdo ki sedaj da uradniku kuverto za sprem. namembnosti bil takoj razkrinkan. če ga tožilec nebi izsledil, bi bila dovolj anonimna prijava soseda, krimunalist bi pogledal v transakcije in takoj ugotovil. pa četudi bi tisti ki podkupuje kupil uradniku večje količine viskija, bi vedeli kaj iskati in najdli pri uradniku viski...bolj kot je narod nepošten, bolj je to potrebno. Severnjakom, ki so kolikor toliko pošteni še nekako laufa, tu pri nas pa se zariba..
Knight Kant
# 28.04.2014 ob 11:20
pido in ševorov --- 28.04.2014 ob 06:41
Komunist in takoj sanje o Kalašnikovki.
--------------

Se čudiš?
velenjcan
# 28.04.2014 ob 09:30
bravo, polona, pametna punca, najdite še kakega komunista (mislim koga, ki ve, kaj je marksizem, in ne člana sd).
pa godfreya blooma bi bilo dobro kaj vprašati, ker se za razliko od naših in evropskih telebanov spozna na finance, treba ga je samo potegniti za jezik.

pripomba: 'e' v 'marcuse' ni nem, ampak se izgovarja, zato 'marcuseja', ne pa 'marcusa'.

priporočilo za branje:
http://www.slobodnadalmacija.hr/Hrvatska
/tabid/66/articleType/ArticleView/articl
eId/243262/Default.aspx
123pepe321
# 28.04.2014 ob 07:22
http://za-misli.si/kolumne/dusan-rutar/1577-ali-civilizacija-lahko-prezivi-kapitalizem
Galaxy
# 28.04.2014 ob 12:49
Pred leti je Vattimo postal tarča kritik Izraela. Izjavil je namreč, da Izrael zdaj že več kot pol stoletja odmaknjeni holokavst še vedno izrablja kot opravičilo za izvajanje rasistične politike do Palestincev in za neupravičeno širjenje judovskih naselij na palestinska ozemlja.

Resnica boli!
Knight Kant
# 28.04.2014 ob 16:32
nikhrast --- 28.04.2014 ob 15:56
Spet en filozof, nesposoben in nepodjeten, sanja o demokratičnem socializmu; samo če bi spsobni in podjetni samo filozofirali in ne ustvarjali, bi bilo vse v redu. Pa kaj potrebujemo nove izume, nov know-how..., vsega imamo zadost..., pa da mediji v Sloveniji dajejo toliko pozornosti nesposobnežem.
---------------

Skratka, sposobnost=podjetnost? In nepodjetni ne morejo biti sposobni?

Higgs, avtor teorije o bozonu (osnovnem delcu snovi) je v pogovoru za Guardian izrazil nezadovoljstvo nad današnjim akademskim sistemom. Po njegovih besedah ga nobena univerza na svetu ne bi več zaposlila, in sicer preprosto zato, ker po obstoječih merilih ni dovolj produktiven.

Higgs: Danes bi me odpustili, bozona ne bi odkril


Sodobni podjetniki nepodjetnih Einsteinov in Higgsov ter njihovih teorij in "božjih delcev" ne potrebujejo --- napredek lahko kujejo iz kamna, s patentiranjem novih tržnih prijemov.
Knight Kant
# 28.04.2014 ob 14:04
Marko32 --- 28.04.2014 ob 13:07
Glavni generator korupcije je pri nas državna lastnina. Zanimivo, toliko pljuvanja čez kapitalizem, ampak glavni zagovorniki socializma/komunizma se redno zdravijo v zahodnih bolnišnicah, pošiljajo svoje otroke v zahodne šole, veselo uporabljajo "kapitalistične izdelke" etc. Zelo zabavna je bila scena, ko se je na protestih mlada punca čez megafon drla: "smrt kapitalizmu" in nato iz žepa potegnila novi iPhone. Sama hinavščina.

P.S. Še vedno nimam odgovora o imenu države, kjer naj bi socializem deloval....
-------------------

Tole se izgleda nanaša (predvsem) na neko preteklo zadevo.

Po kapitalistih si ne upam preveč "naglas" pljuvati, ker sem kot podjetnik verjetno uradno razvrščen v njihove vrste. Redko govorim o kapitalizmu, ali o komunizmu oiroma socializmu kot njegovem antipodu. Zdravim se v tujih bolnicah, ker ne živim v Sloveniji, uporabljam pa 15 let staro Nokio 5110, ki za sedaj zadošča mojim potrebam po mobilni telefoniji.

Visoko stopnjo korupcije imamo tako v Sloveniji (kot se sedaj kaže) kot v Italiji (kot lahko spremljamo že dolgočasa). Ti morda v tem vidiš dokaz, da korupcijo v Sloveniji povzroča državna lastnina, v Italiji pa privatna lastnina. Jaz znam iz obeh primerov posplošiti kvečjemu to, da korupcija ni odvisna od oblike lastnine, ampak od tega, ali država funkcionira ali ne.

P.S.
Smem izbirati le med S.Korejo, Kubo in Venezuelo? Upoštevajoč okoliščine in preteklost Venezuela funkcionira razmeroma dobro, podobno tudi Kuba, večdesetletnemu prizadevanju njenih nasprotnikov, da bi jo povsem uničili.

Kam po tvoji klasifikaciji ("socializem", "kapitalizem") Rusija? In kam Kitajska, s (komunistično) partijo na čelu, vendar praktično brez socialnih pravic? Pa bi za življenje verjetno še vseeno raje izbral Kitajsko kot na primer Brazilijo.

Imaš kakšne izdelane kriterije, kdaj je država "socialistična". Kako kotira pri tebi na primer Norveška, z veliko stopnjo socialnih pravic, z velikim deležem državne lastnine, z dobički državnih družb, s katerimi polnijo državne sklade v lasti vseh državljanov.?

Kaj pa na primer Libija pred izvedbo puča? V kontekstu seveda, ne v primerjavi z "Ameriko".
modzo
# 28.04.2014 ob 12:41
Pido, namignil je, da smo trenutno v stanju, kjer ne vidi, da bi lahko z evolucijo spremenili red, ker ga tisti, ki jim red ustreza ne bodo izpustuli iz rok. Njegov simbol s kalasnikom je bil le ta, da je pripravljen se boriti za spremembo, si pa tega ne zeli.
provni
# 28.04.2014 ob 07:37
Razmišlja pravilno. Problem je, kdo bo to udejanil. Sedaj, ko je premierka začela čistiti korupcijo, so jo raje odstranili, pa čeprav se s tem škodi in narodu in državi.
21.12.2012
# 28.04.2014 ob 07:23
Na koncu pa poplačamo dolg sami sebi.
Globlje
# 28.04.2014 ob 14:09
Odličen intervju! In tudi zelo dobra vprašanja.
ALFAinOMEGA
# 28.04.2014 ob 13:21
EU je začela v nekaterih evropskih državah podpirati pojave nacizma in fašizma in to bo posledično rezultiralo z reakcijo v ponovnih pojavih komunizma.
Ko se kapitalizem znajde v slepi ulici, takrat izvleče ven svoje zadnje orožje, ki mu rečemo nacifašizem.
mk89
# 28.04.2014 ob 12:14
V naši državi se 4/5 BDP obrne skozi državo ali z državo povezanimi podjetji. To ni kapitalizem.

Podjetja in trg torej niso kapitalizem. Svašta. Človek se vsak dan nauči nekaj novega :)
Cini Minis
# 28.04.2014 ob 11:22
Močno, močno ....
Mogoče bi lahko tukaj dodali še misel bioetika : ...........ljudje, razčlovečeni a la Krasni novi svet, niso nesrečni, ne vedo, da so razčlovečeni, in kar je še huje – ne bi jim bilo mar, če vi vedeli. V resnici so srečni sužnji v suženjski sreči.
Bioetik Leon Kass
mornar1310
# 28.04.2014 ob 10:42
M-filter
# 28.04.2014 ob 06:31
Nisem imel časa brat. Sem samo ob strani bral nekaj njegovih komentarjev. Ravno to je problem vseh tistih kateri so do konca proti komunizmu. Že samo če imaš željo, da bi Evropa delovala drugače, da bi bilo več enakosti, itd te majo za komunista,........

Sem mnenja , da če bi vzeli stvari katere dobro vplivajo na vso ( vso ) populacijo EUja iz enega in drugega sistema, bi se nam bolje pisalo. Poglejmo Norweško. Na eni strani so kapitalisti, na drugi pa tudi socialisti. Saj imajo davke lepo razporejene.Bogati plačujejo veliko več kot pa tisti navadni ljudje. Ne vem zakaj se ne moremo učiti iz DOBRIH PRIMEROV.
Kazalo