Wulff je bil deležen veliko očitkov, pred sodiščem pa se je moral na koncu zagovarjati le zaradi enega primera. Ta se nanaša na čas, ko je bil še ministrski predsednik nemške zvezne dežele Spodnja Saška. Tožilstvo mu je očitalo, da naj bi takrat poskušal s svojim vplivom pri koncernu Siemens zagotoviti denar za financiranje filma svojega prijatelja Davida Groenewolda, potem ko je ta pokril nekatere stroške obiska Wulffa in njegove soproge na Oktoberfestu v Münchnu. Šlo je za znesek v višini okoli 720 evrov.

Sodnik: Preprosto ni dokazov
Kot je v obrazložitvi sodbe dejal sodnik Frank Rosenow, proti Wulffu preprosto ni trdnih dokazov, o odnosu med njim in Groenewoldom pa je dejal, da se je ta iz poslovnega razvil v prijateljskega. "V težkih razmerah sta bila oba obtoženca drug drugemu dragocena svetovalca," je dejal sodnik. Groenewold je nekdanjemu nemškemu predsedniku stal ob strani predvsem ob ločitvi od prve žene, pri skupnem obisku restavracij pa sta izmenično poravnavala račune, je dejal.

Vrhovni tožilec Clemens Eimterbäumer meni, da korupcijske obtožbe proti Wulffu niso bile jasno zavržene. Pred izrekom obsodbe je večkrat zahteval podaljšanje dokaznega postopka, a ga je sodišče zavrnilo. Tožilstvo lahko zdaj le še zaprosi za revizijo sodbe, za kar pa bi moralo sodišču dokazati napako v postopku.

Odstopil po naraščajočih očitkih
Spomnimo, Wulff je po izbruhu korupcijskega škandala februarja 2012 odstopil s položaja predsednika, ki ga je zasedal dve leti. Trdil je, da je nedolžen, zavrnil pa je tudi možnost poravnave, in vztrajal, da želi oprati svoje ime na sodišču.

Wullf je prvi nekdanji predsednik v zgodovini Nemčiji, proti kateremu je pred sodiščem potekal kazenski postopek. Že decembra 2011 so se pojavila poročila o domnevnih ugodnostih, ki naj bi jih bil deležen, seznam očitkov pa je sčasoma postajal vedno daljši. Očitalo se mu je tudi, da je prejel ugoden kredit za nakup hiše v Grossburgwedelu ter ugodnosti pri letih. Preiskave so vse očitke zavrnile kot neutemeljene.