Mauricio Macri je na volitvah za las ugnal Daniela Sciolija, kandidata Kirchnerjeve. Foto: Reuters
Mauricio Macri je na volitvah za las ugnal Daniela Sciolija, kandidata Kirchnerjeve. Foto: Reuters
Cristina Fernandez de Kirchner, vdova pokojnega argentinskega predsednika Nestorja Kirchnerja, se je konec leta s položaja poslovila s čustvenim nastopom pred množico podpornikov. Foto: EPA
Macri pravi, da so bili ukrepi nujni, saj da je Kirchnerjeva za seboj pustila pravo "razdejanje". Foto: Reuters

56-letni nekdanji predsednik nogometnega kluba Boca Juniors je dejal, da se želi držati pravil demokracije in odpreti dialog z opozicijo, nekaj, kar so očitali njegovi predhodnici, Cristini Fernández de Kirchner, da ne dela.

A v manj kot mesecu dni vladanja je Macri že deležen ostrih kritik, da zaobhaja kongres in na lastno pest uveljavlja sporne predsedniške odloke, kot sta imenovanje dveh novih sodnikov v vrhovno sodišče in razveljavitev medijskega zakona Kirchnerjeve, ki ga je zdaj že nekdanja predsednica zasnovala z namenom zmanjšanja velikosti medijskega konglomerata Clarín.

Novi pravosodni minister Germán Garavano Macrijeve odloke, sprejete v času dopusta kongresa, zagovarja kot "nujne ukrepe", kritiki pa jim očitajo nedemokratičnost. "Niti Cristina Kirchner ni storila ničesar tako absurdnega," je o imenovanju ustavnih sodnikov dejal eden vodilnih argentinskih ustavnih strokovnjakov Daniel Sabsay.

Imenovanja ustavnih sodnikov praviloma zahtevajo zeleno luč senata, ki bi se kljub dopustu lahko sešel na izredni seji, česar pa Macri očitno ni želel, saj večino v senatu še vedno drži Fronta za zmago (FPV) Kirchnerjeve, poroča Guardian. Macrijev tabor se brani, da je bil agresiven pristop potreben zaradi kaosa, ki ga je za seboj pustila prejšnja administracija.

"Prve tri tedne smo samo gasili požare," razlaga Macrijev svetovalec Hernán Iglesias Illa. "Ti odloki so bili preprosto nujni in ne gre za neko veliko zaroto. V primeru vrhovnega sodišča sta dva od petih sodnikov sestopila s položaja, sodišče pa preprosto ne more delovati z zgolj tremi."

Z dežja pod kap?
Fernández de Kirchnerjeva, ki se je kot socialistka rada predstavljala kot ljudska predsednica, sicer tudi ni imela ravno najbolj transparentnega načina vladanja - intervjuje je redno zavračala, odločitve sprejemala brez večjih posvetovanj, do političnih nasprotnikov je bila brezkompromisna in politično razdvojevalna, a je vseeno do zadnjega dne v predsedniški palači uživala visoko podporo. Macri je ob ustoličenju napovedoval novo, bolj odprto obdobje.

"Želimo si, da sodelujejo vsi - ljudje, ki se prištevajo med desničarje, in tisti, ki se imajo za levičarje, peronisti in protiperonisti," je dejal takrat Macri. "Peronistično" gibanje, ki mu pripada tudi Kirchnerjeva, je leta 1946 ustanovil nekdanji argentinski predsednik Juan Perón.

A čeprav je Macri s prvimi avtokratskimi potezami razočaral številne svoje podpornike, pa mnogo strokovnjakov meni, da bo ključno, kako se bo odrezal na najpomembnejšem področju - gospodarstvu, ki je v zadnjih letih v Argentini močno oslabilo. Od Macrija pričakujejo predvsem liberalizacijo gospodarstva, saj je bil kot predsedniški kandidat favorit velikih podjetij in je napovedal tudi omilitev omejitev pri uvozu in nakupu ameriških dolarjev.