"Sanjam o Evropi, kjer biti begunec ni zločin, ampak poziv k prevzemanju obveznosti v imenu človekovega dostojanstva," je dejal.

Ob prejemu nagrade za posebne zasluge pri združevanju Evrope na slavnostni podelitvi v apostolski palači v Vatikanu je argentinski papež še poudaril, da mora Evropa "spoštovati tujce, priseljence in ljudi iz drugih kultur kot vredne, da jim prisluhnemo". Poleg tega mora slediti "moralni obveznosti" oblikovanja novega gospodarskega sistema "z dostojanstvenimi in dobro plačanimi službami, še posebej za mlade".

Spomnil je še na ustanovne očete EU-ja, kot sta Robert Schuman in Alcide De Gasperi, in dejal, da nas danes bolj kot kdaj koli prej njihova vizija spodbuja h "gradnji mostov in podiranju zidov". V nasprotju z običajno prakso prestižne nagrade tokrat niso podelili v Aachnu v Nemčiji, ampak so jo papežu prinesli v Vatikan.

Na podelitev so prišli tudi predsedniki vseh evropskih institucij - Evropske komisije Jean-Claude Juncker, Evropskega sveta Donald Tusk in Evropskega parlamenta Martin Schulz - vsi trije dobitniki nagrade in vsi trije katoličani. Udeležila se je je tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Schulz, lanski dobitnik nagrade Karla Velikega, je v svojem govoru označil papeža Frančiška za cerkvenega voditelja, ki človeštvu posreduje pomembne vrednote. Kot je dodal, se papež zavzema za mir, solidarnost in medsebojno spoštovanje, kar je resnično treba poglobiti in kar nas druži, ne razdvaja.

Prvi papež z redno nagrado Karla Velikega
Predsednik Evropskega parlamenta je še dejal, da Evropa preživlja viharne čase, za enega največjih izzivov pa je označil begunsko krizo. Po njegovem mnenju je čas, da se borimo za Evropo. "Papež Frančišek nam vzbuja upanje, da nam to lahko uspe," je še poudaril Schulz. Juncker se je papežu zahvalil, ker opominja Evropo na vrednote, na katerih temelji. Tako Evropejce večkrat spomni, da lahko izkoristijo in morajo bolje izkoristiti svojo odgovornost in velik potencial za skrb za begunce, socialno pravičnost ter spravo med ljudmi in narodi.

Tusk pa je pohvalil papeževo novo vizijo za Cerkev. "Prepričan sem, da v današnjih negotovih časih velikih sprememb in dramatičnih izzivov tako verniki kot neverujoči potrebujejo Cerkev, ki nikogar ne izključuje, temveč sprejema vse," je poudaril. Po njegovih besedah papež zagovarja Cerkev, ki "se odpoveduje razkošju, da bi pomagala revnim", ki je "radikalna v svoji ljubezni" in ki sodbe prepušča Bogu.

Frančišek je prvi papež, ki je prejel redno nagrado Karla Velikega. Papež Janez Pavel II. je leta 2004 v Vatikanu prejel izredno nagrado Karla Velikega. Frančišek je sicer 58. dobitnik te nagrade.