Predor pod Bosporjem, ki je dolg 1,4 kilometra in povezuje evropsko in azijsko stran Carigrada, se spusti do 60 metrov pod morsko gladino, zasnovan pa je tako, da je odporen proti potresom. Po navedbah turških oblasti naj bi šlo za najgloblji predor na svetu. Njegova gradnja se je začela leta 2004 in naj bi trajala štiri leta, a so gradnjo upočasnila arheološka odkritja. Celoten projekt je stal tri milijarde evrov.

Odprtje sovpada z 90. obletnico ustanovitve sodobne Turčije. Odprtja predora se bodo udeležili številni visoki gostje, med njimi tudi japonski premier Šinzo Abe, ki bo tam kot predstavnik japonske banke za mednarodno sodelovanje, ki je bila s prispevkom 735 milijonov evrov glavni financer projekta. Predor sicer po odprtju še ne bo polno operativen, saj vsa dela še niso končana.

Predor naj bi sprostil promet čez Bospor
Novi predor je del večjega projekta Marmara, ki vključuje tudi nadgradnjo obstoječih primestnih železniških povezav. S tem bi vzpostavili 76 kilometrov dolgo železniško linijo, ki bi povezovala dve celini. Turška vlada upa, da se bo nova podzemna pot pod Bosporjem razvila v pomembno trgovsko pot, ki se bo raztezala vse od Kitajske do zahodne Evrope.

Predstavniki carigrajskih oblasti pravijo, da bo podzemni predor sprostil promet na dveh obstoječih mostovih čez Bosporsko ožino ter zmanjšal onesnaženje. V Carigradu je namreč promet zelo velik problem, prek Bosporja vsak dan potuje približno dva milijona ljudi, obstoječe povezave pa so močno obremenjene.

"Faraonske" ambicije premierja Erdogana?
Predor predstavlja enega najbolj ambicioznih investicijskih projektov turškega premierja Recepa Tayyipa Erdogana, ki je vsa leta podpiral ta podvodni inženirski projekt. Idejo o podmorski povezavi dveh celin je prvič izpostavil otomanski sultan Abdul Medjid leta 1860, a takrat niso imeli tehnične opreme za njeno uresničitev. Želja po izgradnji predora je znova oživela v 80. letih prejšnjega stoletja, študije pa so pokazale, da je projekt izvedljiv in ekonomsko upravičen.

Erdoganovi kritiki pravijo, da gre za enega veličastnih projektov v 16-milijonskem mestu, kjer je bil nekoč župan, drugi pa mu očitajo, da s svojimi načrti, ki vključujejo še tretje carigrajsko letališče, vzporedni kanal, kamor bi preusmerili del pomorskega prometa, in tretji most čez Bospor, kaže svoje "faraonske" ambicije.

Erdoganove ambicije so bile tudi eden izmed vzrokov za izbruh protestov v Carigradu sredi junija, saj so se Carigrajčani uprli načrtom urbanistov. Zaradi njih morajo ljudje zapuščati svoje domove, mesto pa izgublja zelene površine.