11. julija letos bo minilo 20 let od genocida v Srebrenici, kjer so pripadniki vojske Republike srbske v nekaj dneh pobili več kot 8.000 Bošnjakov. Foto: Reuters
11. julija letos bo minilo 20 let od genocida v Srebrenici, kjer so pripadniki vojske Republike srbske v nekaj dneh pobili več kot 8.000 Bošnjakov. Foto: Reuters
Potočari
V spominskem parku v Potočarih vsako leto pokopljejo nekaj žrtev pokola. Tudi 20 let pozneje še niso našli posmrtnih ostankov vseh žrtev. Foto: Reuters
Milorad Dodik
Predsednik Republike srbske Milorad Dodik je dejal, da bo ruskega zunanjega ministra prosil, naj Rusija v Varnostnem svetu na resolucijo o Srebrenici vloži veto. Foto: Reuters
Globus: Komu je mar za Srebrenico?

Besedilo resolucije pripravlja Velika Britanija, pomagale pa so tudi ZDA in Nizozemska. Ker je besedilo še v pripravi, natančna vsebina še ni znana, britanski predstavniki pri Združenih narodih pa so povedali, da naj bi bila resolucija, o kateri naj bi v Varnostnem svetu glasovali 7. julija, priložnost za mednarodno skupnost, da se spomni na enega najtemnejših obdobij v svoji zgodovini in spodbudi spravo na območju republik nekdanje Jugoslavije.

Resolucija naj bi ostro obsodila genocid
Nekateri mediji so poročali, da naj bi v resoluciji zapisali, da je Meddržavno sodišče v Haagu leta 2004 potrdilo, da se je v Srebrenici zgodil genocid nad bošnjaškim prebivalstvom. Resolucija naj bi genocid obsodila in izrazila sožalje z žrtvami na vseh straneh vojne v Bosni in Hercegovini. Ob tem naj bi resolucija vse države pozvala, naj preprečijo morebitne nove tovrstne zločine in naj tiste države, ki tega še niso storile, čim prej ratificirajo konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Pozvala naj bi še k sodelovanju s haaškim sodiščem, da bi to čim prej dokončalo svoje delo.

Britanski veleposlanik v Sarajevu Edward Ferguson je dejal, da naj bi resolucija počastila spomin na žrtve genocida v Srebrenici "in na vse, ki so trpeli na vseh straneh v vojni, ter ohrabrila korake k spravi in boljši prihodnosti za Bosno in Hercegovino". "To je priložnost za mednarodno skupnost, da se nauči lekcije iz enega najmračnejših trenutkov v zgodovini Združenih narodov in ponovi odločenost, da se bori proti genocidu, zločinom proti človečnosti in vojnim zločinom," je še povedal veleposlanik.

Dodik: Lavrova bom prosil, naj Rusija vloži veto
Vendar pa besedilo resolucije ni po volji predstavnikom Republike srbske, srbske entitete v Bosni in Hercegovini. Predsednik Republike srbske Milorad Dodik je tako napovedal, da se bo v prihodnjih dneh v Sankt Peterburgu srečal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki ga bo prosil, naj Rusija na resolucijo v Varnostnem svetu vloži veto. "Nič ne bi imel proti, če bi Varnostni svet sprejel resolucijo, kjer bi zapisali, da je bila Srebrenica mesto genocida tako nad Bošnjaki kot nad Srbi. To bi sprejeli, saj bi to resnično lahko pomenilo korak naprej k pomiritvi," je povedal Dodik.

Tudi predsedujoči predsedstvu Bosne in Hercegovine Mladen Ivanić je dejal, da resolucija deluje proti interesom Bosne in Hercegovine. "Taka resolucija ni potrebna, saj bi morala biti uravnotežena," je dejal. Predsednica vlade Republike srbske Željka Cvijanović pa je dejala, da bo taka resolucija "v funkciji destabilizacije in nadaljnjih delitev narodov v BiH-u", in dodala, da gre za svojevrsten napad na Republiko srbsko. "Vsi, ki so predlagatelji takih resolucij, bi morali razmišljati, kakšne posledice bodo imele v državi, na katero se nanašajo," je še dodala.

Julija 1995 v Srebrenici pobili več kot 8.000 Bošnjakov
Genocid v Srebrenici, ki je bila takrat zaščiteno območje pod varstvom Združenih narodov, se je leta 1995 zgodil, ko se je slabo oboroženi nizozemski bataljon modrih čelad umaknil pred vojsko bosanskih Srbov ter ji tamkajšnje Bošnjake prepustil na milost in nemilost. Bosanski Srbi so Srebrenico zasedli 11. julija 1995 in v nekaj dneh pobili več kot 8.000 Bošnjakov, največ moških in mladih fantov, pa tudi otroke, ženske in starce.

Meddržavno sodišče v Haagu je leta 2007 pokol v Srebrenici označilo za genocid. Enako je razsodilo tudi haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je zaradi tega dejanja na dolgoletne zaporne kazni obsodilo več visokih vojaških poveljnikov bosanskih Srbov.

Spominska slovesnost letos z visokimi gosti
V Srebrenici, natančneje v spominskem parku Potočari, bo ob 20. obletnici pokola 11. julija potekala slovesnost, ki se je bodo udeležili predsedniki Hrvaške, Črne gore in Slovenije Kolinda Grabar Kitarović, Filip Vujanović in Borut Pahor ter jordanska kraljica Nur. Prišla bo tudi visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini, spominu na žrtve Srebrenice pa se bo dva dni prej v okviru obiska v Sarajevu poklonila tudi nemška kanclerka Angela Merkel.

Globus: Komu je mar za Srebrenico?