Vse znamke trdijo, da skrbno nadzirajo svoje dobavne verige in ne tolerirajo izkoriščanja beguncev ali otrok.

Marks & Spencer zatrjuje, da njihove inšpekcije niso odkrile niti enega sirskega begunca, ki bi delal pri njihovem turškem proizvajalcu, a jih je BBC-jeva preiskava postavila na laž, ko so odkrili sedem sirskih delavcev v eni izmed glavnih tovarn te britanske veleblagovnice. Beguncem najpogosteje plačujejo po dober evro na uro, kar je precej pod turško minimalno plačo.

Begunci so bili zaposleni prek posrednika, ki jim je plačal v gotovini, eden izmed Sircev pa je za BBC povedal, da so z njimi v tovarni ravnali slabo. "Če se kaj zgodi Sircu, ga bodo zavrgli kot staro krpo," je dejal. Najmlajši delavec je bil star 15 let in je po 12 ur na dan likal oblačila, preden so jih poslali v Veliko Britanijo.

Tudi sirski begunci, ki so izdelovali kavbojke za Mango in Zaro, so delali v tovarni po 12 ur na dan in več, pri čemer so bili zadolženi za beljenje kavbojk z nevarnimi kemikalijami, večina pa jih ni imela ustrezne zaščite, kot je osnovna maska za obraz. Mango se brani, da je tovarna najemala podizvajalce brez njihovega vedenja.

Na udaru je tudi znamka Next, saj so BBC-jevi novinarji v neki tovarni v Carigradu z oblačili te znamke našli na delu sirske begunce in turške otroke, od katerih so bili nekateri stari komaj deset let. Next se brani, da ni šlo za njihovo tovarno, ampak da so bili v njej zgolj njihovi vzorci, kar je pogosto.

"Nesprejemljivo"
Predstavnik Marks & Spencerja je sporočil, da so odkritja BBC-ja "izjemno resna" in "nesprejemljiva za M&S" ter da veleblagovnica zdaj ponuja redno zaposlitev vsem Sircem, ki so delali v tovarni. "Etično trgovanje je za M&S ključnega pomena. Vsi naši dobavitelji so pogodbeno zavezani k izpolnjevanju našega pravilnika o zunanjem izvajanju, ki zajema tudi njihovo ravnanje z delavci. Takih kršitev teh načel ne toleriramo in storili bomo vse, kar je v naši moči, da zagotovimo, da se kaj takega ne ponovi več."

Tudi pri Asosu krivdo prelagajo na izvajalca, a hkrati priznavajo, da so v sporni tovarni res šivali oblačila zanje, da pa dotične tovarne niso sami odobrili. Podjetje je po BBC-jevih izsledkih tovarno pregledalo in v njej med delavci našlo 11 odraslih Sircev in tri sirske otroke, mlajše od 16 let.

Asos je sporočil, da bodo otroke finančno preskrbeli, da se lahko vrnejo v šolo, odraslim beguncem pa bodo plačevali polni dohodek, dokler se zanje ne najde zakonito delo. "Vse te ukrepe že vpeljujemo, čeprav ta tovarna nima ničesar z Asosom," je povedal predstavnik podjetja.

Vedo, da so izkoriščani, a ne morejo nič
A kritiki pravijo, da trgovci ne storijo dovolj, da bi izkoreninili tovrstno delo na črno. "Ni dovolj reči: nismo vedeli za to, ni naša krivda. Njihova odgovornost je, da nadzirajo in da razumejo, kje in v kakšnih razmerah se šivajo njihova oblačila," meni Danielle McMullan iz britanskega Business & Human Rights Resource Centra.

Velik delež oblačil evropskih znamk se danes izdeluje v Turčiji, ker je blizu Evrope in ker so vajeni izvrševanja naročil v zadnjem hipu. To trgovcem omogoča, da spravijo nove linije v svoje trgovine hitreje, kot če bi jih izdelovali kje drugje.

A kot izpostavlja BBC, je Turčija problematičen kraj za poslovanje - po prihodu skoraj treh milijonov sirskih beguncev je namreč vse več pomislekov glede izkoriščanja delavcev. Večina beguncev nima delovnih dovoljenj, številni izmed njih pa delajo v industriji nezakonito. Številni se pritožujejo nad mizernimi plačami in obupnimi delovnimi razmerami in prav dobro vedo, da se jih izkorišča, a vedo tudi, da ne morejo prav ničesar proti temu.