Papež bo maševal na Trgu matere Tereze. Foto: Reuters
Papež bo maševal na Trgu matere Tereze. Foto: Reuters
Trg matere Tereze
Na maši pričakujejo več tisoč ljudi. Foto: Reuters

Albanija je prva država, ki si jo je za obisk v Evropi izbral papež. Kot so pojasnili v Vatikanu, si je želel obiskati "državo z obrobja". Poleg tega želi s svojim obiskom poudariti pomen mirnega sobivanja med verami v tej trimilijonski pretežno muslimanski državi, kjer pa živi močna krščanska manjšina.

Med enodnevnim obiskom se bo papež spomnil tudi žrtev krutega komunističnega režima pod diktaturo Enverja Hoxhe, ki je leta 1967 celo razglasil Albanijo za prvo ateistično državo na svetu in prepovedal vse vere. V skladu s tem se je uničevalo verske objekte ali pa se jih je preuredilo v kinodvorane in športne dvorane.

Na obisk poglavarja Rimskokatoliške cerkve so v Albaniji zelo ponosni in že od njegove najave potekajo intenzivne priprave na velik dogodek, ki je združil demokrate in socialiste.

Če se do zdaj nasprotnima političnima taboroma ni uspelo dogovoriti za obnovo trga, ki bo osrednje prizorišče papeževega obiska, in sta drug drugega ovirala pri načrtih, sta se zdaj poenotila.

Razpadajoč Trg matere Tereze, ki je s svojo podobo dolga leta razburjal Tirančane, v zadnjih tednih le dobiva novo podobo. Delavci so tako že odstranili uničen vodnjak, obrat s hitro prehrano in druge improvizirane lokale.

Domačini zadovoljni z napredkom
Trg je nastal leta 1940 pod taktirko italijanskega arhitekta, ko je bila Albanija še pod italijansko okupacijo. Današnje ime nosi po Nobelovi nagrajenki za mir materi Terezi, ki je na poti do razglasitve za svetnico.

"Prečkam ga že vse življenje in šele zdaj presenečeno ugotavljam, kako lepše je bil videti pred 70 leti," je dejal domačin Raki. Tudi njegova rojakinja Dorina Tocaj je zadovoljna, ko vidi vse lepotne popravke albanske prestolnice pred obiskom visokega gosta.

Ko je bil leta 2006 sedanji albanski socialistični premier Edi Rama še župan Tirane, je vlada pod vodstvom njegovega nasprotnika, demokratskega premierja Salija Berishe, zrušila napol zgrajeni nadvoz, ki so ga načrtovale mestne oblasti. Danes vlada Rame nasprotuje podaljšanju glavnega bulvarja, ki ga načrtuje demokratski župan.

Rama je sicer zaslužen, da je nekoč siva prestolnica komunistične države dobila bolj pisano podobo, ko je v času svojega županovanja sprožil kampanjo prepleskanja pročelij hiš.