Vojna v Siriji je mamljiva poslovna priložnost za države, ki so proizvajalke orožja. Foto: EPA
Vojna v Siriji je mamljiva poslovna priložnost za države, ki so proizvajalke orožja. Foto: EPA
false
Daleč največ orožja je naročila in kupila Savdska Arabija. Foto: Reuters
false
Po morskih poteh je velike količine orožja dostavila tudi ameriška vojska. Foto: EPA

Osem evropskih držav – Hrvaška, Češka, Srbija, Slovaška, Bolgarija, Romunija, BiH in Črna gora – je od leta 2012 s Savdsko Arabijo, Jordanijo, Združenimi arabskimi emirati (ZAE) ter Turčijo sklenilo za dobrih 1,2 milijarde evrov poslov za različne kose orožja, ki so nato končali na bojiščih Jemna in Sirije, kjer krvavim spopadom kar ni videti konca, poroča spletni portal Balkan Insight.

Nepresenetljivo je levji delež orožja, vrednega 829 milijonov evrov, iz osmerice naročila oz. uvozila Savdska Arabija, ki ima izmed štirih držav uvoznic tudi daleč največji vojaški proračun. Savdski nakupovalni seznam med drugim vsebuje 10.000 kalašnikovk, več kot 6.000 strojnic, skoraj 19.000 raketometov, 300 tankov …

Daleč za njo je Jordanija, ki je za smrtonosni uvoz plačala 155 milijonov evrov, za 135 milijonov evrov orožja so kupili ZAE, s 87 milijoni evrov pa je na zadnjem mestu Turčija.

Tok orožja ne pojenja
Največ, 302 milijona evrov, je iz teh poslov potegnila naša južna soseda Hrvaška, Češka je z 240 milijoni evrov vrednim orožarskim izvozom na relativno tesnem drugem mestu, za petami pa sta ji Srbija in Slovaška, ki sta četverici prodali za 194 oz. 192 milijonov evrov orožja. Tudi bolgarski orožarski industriji je iz teh poslov uspelo iztržiti več kot 100 milijonov evrov, 122 natančneje, Romuniji 81, BiH-u 72 in Črni gori tri milijone evrov.

Med pošiljkami z našega dela Balkana so se sicer znašli tako stari kosi orožja iz rajnke Jugoslavije kot tudi najnovejši izdelki preteklega leta, enako velja za nekdanje češkoslovaške kose.

A četudi je po besedah ameriškega veleposlanika v Siriji med letoma 2011 in 2014 Roberta Stephena Forda trgovina formalno nadzorovana (roko nad njo držijo Cia, Turčija in zalivske države), pa v praksi uničujoče pošiljke velikokrat zaobidejo formalne procese. Tudi s temi ni bilo nič drugače, tako da avtorji članka predvidevajo, da je del orožja šel uporniškim skupinam, ki jih podpira Zahod, v Siriji, prek tega pa tudi samozvani Islamski državi in njenim satelitom ter drugim džihadističnim skupinam.

Od 1,2 milijarde evrov sklenjenih poslov je bilo do zdaj realiziranih že za 500 milijonov, samo v enem letu pa je v ta namen v omenjeno uvozno četverico odletelo 68 tovornih letal, kar kaže, da je dotok orožja reden. Letala tu niso edini način prevoza, saj so novinarji odkrili vsaj tri pošiljke, znotraj njih je bilo ocenjenih za okoli 4.700 ton orožja, ki jih je od decembra 2015 iz črnomorskih pristanišč ameriška vojska dostavila v Rdeče morje in Turčijo.

Največ ga konča v Siriji
Trgovina med vzhodno Evropo ter Bližnjim vzhodom in Turčijo je zares vzcvetela šele po arabski pomladi leta 2011, Jeremy Binnie z uglednega Jane's Defence Weekly pa meni, da gre večina vzhodnoevropskega orožja v Sirijo, manj pa še v Jemen in Libijo.