Kibernetski strokovnjaki se strinjajo, da je bila zahteva po odkupnini najverjetneje le krinka. Foto: Reuters
Kibernetski strokovnjaki se strinjajo, da je bila zahteva po odkupnini najverjetneje le krinka. Foto: Reuters
Vasilij Gritsak
Vasilij Gricak, vodja ukrajinske obveščevalne službe, ki za kibernetski napad krivi Rusijo. Foto: Reuters

"Dostopni podatki raziskav po napadu nam dajejo razlog, da verjamemo, da so za napadom isti ljudje kot za tistim na kijevsko električno omrežje decembra 2016, torej hekerski skupini TeleBots in BlackEnergy," sporoča SBU in dodaja, da to govori za rusko sodelovanje pri napadu.

Tiskovni predstavnik Kremlja je trditev že označil za neutemeljene, prazne obtožbe.

SBU trdi, da je odškodninska zahteva le krinka za večji napad na Ukrajino. Za prevzem odškodnine naj virus namreč ne bi imel primernih mehanizmov, razlagajo pri varnostni službi.

"Namen tega napada ni bila obogatitev. Glavni namen napada je bilo uničenje pomembnih podatkov, motenje dela javnih in zasebnih institucij ter širjenje panike med ljudi," še trdijo na SBU-ju.

Odgovornost za napad je skupini Telebots pripisalo tudi slovaško podjetje za kibernetsko varnost ESET. "Zbiranja odkupnin ni bila nikoli njihova prioriteta," trdi ESET in dodaja, da je tarča napada najbrž res bila Ukrajina, saj ima večina napadenih podjetij po svetu ekonomske povezave z državo.

Napad prizadel računalnike od Ukrajine do Avstralije
Kibernetske varnostne službe po svetu se še naprej trudijo ugotoviti, kdo je odgovoren za napad, ki je od torka naprej napadel računalnike ukrajinske vlade, ohromil ukrajinski javni promet ter ukrajinske banke, prekinil več svetovnih transportnih poti in prekinil obratovanje tovarne čokolade v Avstraliji.

Napad je sicer prizadel tudi ruska giganta Evraz in Rosneft.

Virus, ki so ga strokovnjaki poimenovali Ne-Petja in spominja na nedavni napad z virusom WannaCry, je na okuženih računalnikih zaklenil podatke in zahteval plačilo 300 dolarjev odkupnine v valuti bitcoin. Varnostni strokovnjaki zdaj sicer trdijo, da je bila zahteva po plačilu odkupnine najverjetneje potegavščina.

Ostri odnosi med Kijevom in Moskvo
Ukrajina trdi, da je nedavni hekerski napad na ukrajinske državne institucije del "ruske hibridne vojne" proti Kijevu. Odnosi med država so od sporne ruske priključitve polotoka Krim precej napeti. Spopadi med ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti so doslej zahtevali že najmanj 10.000 življenj, Rusija medtem zanika pošiljanje svojih vojakov ali vojaške opreme na ukrajinski vzhod.