Sprejeti zakon med drugim dopušča ruščino kot prvi jezik v regijah Doneck in Lugansk in okrepljeno sodelovanje z Rusijo. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Sprejeti zakon med drugim dopušča ruščino kot prvi jezik v regijah Doneck in Lugansk in okrepljeno sodelovanje z Rusijo. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Petro Porošenko
Osnutek zakona je v razpravo vrhovni radi predložil ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Foto: Reuters

Predlog zakona, ki ga je danes v vrhovno rado vložil ukrajinski predsednik Petro Porošenko, je potrdilo 265 od skupno 347 navzočih poslancev.

Med drugim dopušča ruščino kot prvi jezik v regijah Doneck in Lugansk ter okrepljeno sodelovanje z Rusijo, a vse to po izvedbi lokalnih volitev, ki bi potekale v skladu z ukrajinsko zakonodajo in pod mednarodnim nadzorom. "Stališče Ukrajine je, da se bomo pogovarjali s predstavniki Donecka in Luganska, ki bodo izvoljeni legitimno in v skladu z ukrajinsko zakonodajo (...) na volitvah, ki jih bo priznal celoten civiliziran svet," je poudaril in dodal, "drugačnih volitev v Ukrajini ne bo".

Osnutek zakona je bil deležen kritik od proruskih upornikov, češ da je nastal brez posveta s predstavniki upornikov. Glede na to, da prekinitev ognja na vzhodu Ukrajine v pretežni meri drži, se je težišče prizadevanj za dosego miru preusmerilo na politični vidik 12. februarja v Minsku doseženega dogovora. Ta med drugim predvideva tudi predajo določene mere nadzora lokalnim oblastem.

Enostranski dogovor
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je osnutek zakona kritiziral kot nezadostnega, saj da ne upošteva dogovora iz Minska. Porošenku je očital, da je pri pripravi ignoriral vodstvo samooklicanih republik Lugansk in Doneck. Tudi visok predstavnik proruskih upornikov Denis Pušilin je posvaril, da bi sprejetje zakona pomenilo točko, ko ne bi bila več mogoča vrnitev k dogovoru iz Minska.

Ta je na vzhod Ukrajine prinesel relativen mir, čeprav strani dnevno poročata o kršitvah prekinitve ognja. Nazadnje je ukrajinska vojska danes sporočila, da so bili ubiti trije njeni vojaki, še pet je bilo ranjenih. Od začetka nemirov na vzhodu Ukrajine je bilo ubitih najmanj 6.000 ljudi.