Nemški zunanji minister in podkancler je bil od leta 1974 do leta 1992, s čimer si je prislužil tudi naziv najdlje delujočega zunanjega ministra na zahodu. V odzivu na njegovo smrt ga je nemški predsednik Joachim Gauck označil za obraz moderne Nemčije, francoska vlada pa ga je pohvalila kot "prepričanega Evropejca".

Na čelu diplomacije takratne Zahodne Nemčije je bil v času, ko je padel berlinski zid in je sledila združitev obeh Nemčij. Tako je postal tudi prvi zunanji minister združene Nemčije.

Iz njegovega urada so sporočili, da je umrl zaradi odpovedi srca na svojem domu v krogu družine.

Pobeg z Vzhoda na Zahod
Genscher se je rodil leta 1927 v mestu Halle, v nekdanji Vzhodni Nemčiji, v mladosti pa je moral med drugo svetovno vojno služiti v vojski nacistične Nemčije. Tik pred koncem vojne je najprej pristal v ameriškem, nato pa britanskem ujetništvu. Kot vojni ujetnik je študiral pravo, leta 1952 pa je pobegnil v tedanjo Zahodno Nemčijo in tam začel delovati kot odvetnik.

V bundestag je bil kot kandidat liberalcev (FDP) prvič izvoljen leta 1965 in ostal član vse do upokojitve leta 1998. Prvič je bil imenovan za ministra leta 1969 v vladi kanclerja Willyja Brandta, ko je prevzel vodenje notranjega ministrstva. Njegov mandat je tedaj zaznamoval teroristični napad na izraelske atlete na olimpijskih igrah v Münchnu leta 1972. Sam je to označil kot najhujši trenutek v njegovi politični karieri.

Za vrhunec njegove kariere pa nedvomno velja 30. september 1989, ko je več tisoč Vzhodnim Nemcem, ki so taborili pred nemškim veleposlaništvom v Pragi, dejal, da lahko svobodno odidejo na Zahod.

Zasluge pri samostojnosti Slovenije
Za zasluge pri mednarodnem priznanju in uveljavitvi Slovenije je že leta 1992 prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije.

"Hansa-Dietricha Genscherja se v Sloveniji spominjamo predvsem kot državnika, ki je v prelomnem obdobju evropske novejše zgodovine odigral eno ključnih vlog. Bil je eden tistih evropskih voditeljev, ki so prvi zaznali in podprli demokratične spremembe v srednji in vzhodni Evropi. Videl je daleč onkraj berlinskega zidu in razumel enkratno priložnost, ki se je pojavila z njegovim padcem. Pomembno je pripomogel k temu, da smo to priložnost lahko izkoristili tudi mi, se osamosvojili in postali enakopravni člani demokratične in združene Evrope. Bil je velik človek, prepričan Evropejec in vztrajen borec za demokracijo in mir," so v odzivu zapisali v uradu predsednika vlade.

Rupel: Boter slovenske države
Genscherja se je v svojem odzivu spomnil tudi nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Poudaril je, da Slovenija ne bi mogla postati samostojna brez mednarodnega priznanja, pri čemer je bil največji prijatelj Slovenije prav Genscher, "ki je bil režiser večine dogajanja na strani EU-ja, v njem pa Nemčije".

Evropejci in Nemci se bodo sicer Genscherja po mnenju Rupla spominjali predvsem kot diplomata, ki je cefral železno zaveso, nekdanjega kolega pa se spominja tudi kot očarljivega sogovornika. "Bil je boter slovenske države, pa tudi boter združevanja liberalnih in liberalcem bližnjih političnih skupin v Sloveniji," je med drugim še zapisal Rupel.

'Izguba velikega Evropejca'
Dolgoletnemu zunanjemu ministru se je poklonila nemška vlada. Tiskovni predstavnik vlade Goerg Streiter je dejal, da so le redki tako vplivali na usodo Nemčije, kot je to uspelo Genscherju. Tudi francoska vlada ga je počastila kot prepričanega Evropejca. Po besedah francoskega zunanjega ministra Jean-Marca Ayraulta je bil pomemben akter pri ponovni združitvi Nemčije. S svojimi političnimi in človeškimi lastnostmi pa je krojil pomemben del evropske zgodovine.

Genscherjeva smrt je po besedah avstrijskega zunanjega ministra Sebastiana Kurza izguba velikega Evropejca. Kurz je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA vedno razumel, da je treba interese lasne države povezovati z nadrejenimi interesi mirne, stabilne in združene Evrope.