Dva predpogoja za izvedbo 2. kroga
Drugi kroga bo, če zmagovalec v prvem krogu ne doseže 40 odstotkov glasov in ima manj kot deset odstotnih točk prednosti pred drugouvrščenim. Javnomnenjske raziskave so nakazovale, da bo potreben drugi krog. Na junijskih primarnih volitvah, ko se je odločalo, kateri predsedniški kandidat bo zastopal stranke na glavnih volitvah, je namreč Scioli prejel 38,67 odstotka vseh glasov, glavni opozicijski kandidat Macri pa 30,12 odstotka.

Na volišča se lahko odpravi 32 milijonov Argentincev, ki poleg predsednika volijo tudi polovico poslanske zbornice in tretjino senata. Volišča se bodo zaprla ob 18. uri po krajevnem času oz. po 22. uri po srednjeevropskem času, ko se tudi pričakujejo izidi vzporednih volitev.

Ducat let predsednikovanja Kirchnerjev
Z osmimi predsedniškimi volitvami po letu 1983 in ponovni vzpostavitvi demokracije v Argentini se po 12 letih končuje vladavina zakoncev Kirchner, zdajšnje predsednice Cristine Fernandez de Kirchner in njenega pokojnega moža Nestorja Kirchnerja, najvplivnejšega para v državi po Juanu in Eviti Peron.

S stisnjenimi zobmi podprla nekdanjega tekmeca
Kirchnerjeva, ki je na položaju od leta 2007, po ustavi ne more kandidirati za tretji zaporedni mandat in je po prvotni zadržanosti podprla Sciolija, guvernerja najpomembnejše province v državi Buenos Aires in podpredsednika v času njenega moža Nestorja, ki je bil predsednik države med letoma 2003 in 2007.

Daniel Scioli, kandidat vladajoče peronistične Fronte za zmago (FPV), je bolj sredinski od bolj levo usmerjenih Kirchnerjev, ki sta državo postavila na noge po uničujoči gospodarski krizi leta 2001, okrepila socialno varnost delavskega razreda in revnih ter zločince nekdanjega vojaškega režima privedla pred roko pravice. Njuno dediščino so zasenčili ostri spopadi z nasprotniki, manipulacije z uradnimi statistikami ter ekonomija, ki drsi v recesijo.

V prednosti, ker ni sodil v predsedničin krog
Z vodenjem 16-milijonske province si je Scioli pridobil ogromno podporo in verodostojnost v javnosti. Kljub temu številni v vladajoči peronistični stranki ostajajo sumničavi do njegove mlačne oz. premalo leve ideološke naravnanosti in se bojijo, da bo odstopil od levo usmerjene politike zakoncev Kirchner. Po drugi strani pa se je 58-letnik v zadnjih letih tudi jasno ločil od predsednice in tako uživa podporo tudi njenih nasprotnikov, zlasti iz gospodarstva.

Macri ponuja in obljublja spremembe
Župan prestolnice Buenos Aires Mauricio Macri je 56-letni poslovnež in kandidat desnosredinske koalicije Spremenimo, računa predvsem na zasičenost s peronisti in Kirchnerji ter upa, da bo z več kot 30 odstotkov glasov izsilil drugi krog volitev 22. novembra. V ostrem predvolilnem boju je jasno izpostavil več perečih težav, zlasti gospodarskih, in preveliko vpletanje države v poslovanje, a po drugi strani tudi z ostrino ni zmogel zmanjšati zaostanka za Sciolijem, ki se vseskozi vrti okoli 10 odstotkov.

Bo odločala podpora tretjeuvrščenega?
V tem primeru bi odločala podpora tretjega predsedniškega kandidata po moči. 43-letni Sergio Massa, ki ga je Kirchnerjeva leta 2008 imenovala za vodjo svojega kabineta in je svoj program utemeljil na delnih spremembah z osredotočenjem na boj proti kriminalu, je skozi vse bolj polarizirano volilno kampanjo izgubljal podporo, a naj bi vseeno dobil okoli 20 odstotkov glasov. Preostala trojica kandidatov si lahko obeta le nekaj odstotkov podpore.

Ob Srebrni reki vsemu navkljub ni recesije
Argentina, tretje največje latinskoameriško gospodarstvo, se sicer v nasprotju z Brazilijo dokaj dobro spopada z globalnim padcem cen surovin. Argentina je globalna kmetijska velesila, ena glavnih izvoznic soje, koruze in pšenice ter je tudi vodilna proizvajalka govedine. Kljub recesiji v Braziliji, ki je največja gospodarska partnerica, Argentina ohranja rast predvsem zaradi povečane domače potrošnje in boljše razporeditve prihodkov.

Glavni težavi: inflacija in razmerje peso-dolar
Kritiki kritizirajo Kirchnerjevo zaradi inflacije, ki je po uradnih podatkih lani znašala 23,9 odstotka, po ocenah zasebnih raziskovalnih inštitutov pa okoli 35 odstotkov. Prihodnji predsednik, ki bo položaj prevzel 10. decembra, se bo moral spopasti z inflacijo in nadzorom nad menjavo domače valute, ki sta privedla do cvetočega črnega trga ameriških dolarjev in prizadela rezerve centralne banke.