Sporni člen 219a je povzročil veliko razburjenja v Nemčiji. Foto: EPA
Sporni člen 219a je povzročil veliko razburjenja v Nemčiji. Foto: EPA

Do zdaj je veljala denarna kazen za zdravnike, ki so informacijo sploh objavili na svoji spletni strani.

Po večmesečnih pogajanjih vladne koalicije – socialdemokrati so želeli odpravo člena 219a o prepovedi informacije, krščanski demokrati so pri njej vztrajali – so dosegli kompromis, da je odslej informacija na spletni strani dovoljena, a nič več od tega. Še naprej bodo lahko na spletni strani obveščali le, da splav opravljajo, ne pa tudi, na kakšen način. Ta podatek bo imela na voljo zdravniška zbornica.

Na videz nedolžen in nepomemben člen 219a je skoraj razdrl vladno koalicijo. Socialdemokratska stranka je tako kot skoraj vsa opozicija – zeleni, liberalni demokrati in stranka levice – želela popolno odpravo člena, ki zdravnikom prepoveduje, da imajo na spletni strani informacijo, da opravljajo tudi prekinitev nosečnosti – ker je to videno kot oglaševanje usluge.

Nemčija je edina država v Evropi, kjer je prekinitev nosečnosti dovoljena, informacija o tem na spletni strani pa ne. Razpravo je sprožila ginekologinja, ki je zaradi objave na spletni strani, kjer je bila poleg storitev našteta tudi prekinitev nosečnosti, dobila kazen 6.000 evrov.

Eden od protestov proti členu. Foto: EPA
Eden od protestov proti členu. Foto: EPA

Oviranje ne zmanjša števila splavov

Po več mesecih je tukaj kompromis, ki pa po besedah ginekologinje Bettine Gaber, ki tudi opravlja prekinitev nosečnosti, ni zadosten. Kaj bo torej odslej konkretno drugače?

"Spremenilo se bo tako, da bom odslej lahko ponujala to storitev na svoji spletni strani, ampak ne smem dati nobenih dodatnih informacij o tem, to pomeni, da ne smem zapisati, da je možna le prekinitev nosečnosti s pomočjo tablet, pa tudi ne, da naj upoštevajo, da je potreben posvet, da je treba vračunati tri dni obveznega razmisleka ..." razlaga Gabrova za Radio Slovenija.

V Berlinu je okoli 600 ginekologov, od katerih jih prekinitev nosečnosti opravlja približno 100.

Kot pravi Gabrova, je težava v tem, da obstajajo predvsem na katoliškem jugu Nemčije predeli, kjer ženske nosečnosti ne morejo prekiniti in morajo zaradi tega potovati. Po njenih izkušnjah oviranje tudi ne zmanjša števila splavov, z omejevanjem osnovnih informacij storitev pa meni tudi, da se ohranja stigmatizacija zdravnikov, ki to opravljajo.