Po podatkih WHO-ja je bilo v 20. stoletju kar 100 milijonov smrti povezanih s posledicami tobačnih izdelkov. Če se bo to gibanje nadaljevalo v 21. stoletje, pa bo število smrti naraslo na milijardo. Foto: EPA
Po podatkih WHO-ja je bilo v 20. stoletju kar 100 milijonov smrti povezanih s posledicami tobačnih izdelkov. Če se bo to gibanje nadaljevalo v 21. stoletje, pa bo število smrti naraslo na milijardo. Foto: EPA


Vsako leto zadnji dan v maju Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zaznamuje svetovni dan brez tobak - letos ga je naslovila s Preprečimo vpliv tobačne industrije. In to z razlogom.

Po podatkih WHO-ja poskuša tobačna industrija s številnimi dejavnosti onemogočiti ali upočasniti uvedbo oziroma izvajanje učinkovitih ukrepov za zmanjševanje rabe tobaka. Med drugim tudi izvajanje mednarodne konvencije WHO-ja za nadzor nad tobakom, ki jo je ratificirala tudi Slovenija, opozarjajo v Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ).

Med slovenskimi 15-letniki jih je poskusila kaditi več kot polovica
Na svetu naj bi bilo okoli 1,1 milijarde kadilcev, med njimi pa so, po mnenju WHO-ja, še posebej pomembna skupina mladostniki, saj se kadilske navade vzpostavijo ravno v obdobju adolescence, to je do 19. leta starosti. Med slovenskimi 15-letniki jih je že poskusila kaditi več kot polovica vseh, vsaj enkrat na teden ali pogosteje pa kadi približno petina 15-letnikov.

"Cilji ukrepov za zmanjševanje rabe tobaka in s tem bolezni in smrti, povezanih s tobakom, so namreč v nasprotju s cilji tobačne industrije, ki želi čim bolj povečati svojo prodajo in dobiček," pojasnjuje Helena Koprivnikar z IVZ-ja.

Kajenje v Sloveniji vzrok za vsako sedmo prezgodnjo smrt
V Sloveniji je kajenje vzrok za vsako sedmo prezgodnjo smrt v starostni skupini med 30 in 44 let in za vsako tretjo prezgodnjo smrt v starostni skupini med 45 in 59 let. "Rabi tobaka pripisujemo 19 odstotkov vseh smrti pri Slovencih, starih 30 let ali več, 27 odstotkov pri moških in 11 odstotkov pri ženskah," še navaja Koprivnikarjeva.