Razsodba Riosu Monttu velja za zgodovinsko, saj je to prvič doslej, da je bil kakšen državni voditelj obsojen zaradi genocida v lastni državi, ki jo je nekoč vodil.
Državljanska vojna v Gvatemali se je začela leta 1960 in je trajala 36 let, v njej pa je umrlo ali so pogrešani okoli 200.000 ljudi. Rios Montt je bil uradno na čelu države le v letih 1982 in 1983, ravno v tem času pa so se zgodili najhujši zločini dolgotrajne državljanske vojne. Mir je bil sklenjen šele leta 1996.
Razsodba Riosu Monttu velja za zgodovinsko, saj je to prvič doslej, da je bil kakšen državni voditelj obsojen zaradi genocida v lastni državi, ki jo je nekoč vodil.
Groza "fižola in pušk"
86-letni nekdanji diktator je dobil 50 let zapora za genocid in 30 let za vojne zločine, pri čemer so mu dokazali neposredno odgovornost za smrt 1.771 Majev. V dobrem letu predsednikovanja Gvatemali je s politiko "fižola in pušk" zadal odločilen udarec marksističnim in indijanskim gverilcem, pri čemer so mu največ pomagale ZDA. Monttova vojska je uporniškim Majem napovedala iztrebljenje s puškami, v primeru vdaje pa nahranitev s fižolom.
S sistematičnim stradanjem, izsiljevanjem, posiljevanjem in ubijanjem je vladna vojska strla odpor ljudstva Ixil Majev, ki so se upirali diskriminaciji in rasizmu v gvatemalski družbi, zaradi tega so markistični gverilci pri njih našli svoje največje oporišče.
Zagovor: "Politični šov"
Na sojenju je pričalo več kot sto preživelih Indijancev, potomcev Majev, med njimi številne ženske, ki so povedale, da so jih vojaki skupinsko posiljevali. Proces proti nekdanjemu diktatorju je sicer razdelil gvatemalsko javnost. Rios Montt, ki je ves čas trdil, da je nedolžen, je po razsodbi sojenje označil za "politični šov" in napovedal, da se bo na razsodbo pritožil.
Kriv tudi njegov brat
Številni so namreč prepričani, da so se med državljansko vojno res dogajale kršitve človekovih pravic, ne verjamejo pa, da se je zgodil genocid. Sodba sodišča je potrdila ugotovitve dveh komisij za resnico in spravo, med katerim je eno izmed njih vodil celo brat Effraina Riosa Montta, ki je sicer katoliški škof.
Razsodba Riosu Monttu velja za zgodovinsko, saj je to prvič doslej, da je bil kakšen državni voditelj obsojen zaradi genocida v lastni državi, ki jo je nekoč vodil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje