"Gre za preudaren obrambni ukrep, ki je namenjen zmanjšanju možnosti prihodnjih sovražnosti," je pojasnil vršilec dolžnosti ameriškega obrambnega ministra Patrick Shanahan in dodal, da ZDA s tem izboljšujejo zaščito lastnih sil v regiji pred grožnjami iranskih sil.

Iranski zunanji minister Džavad Zarif je v odzivu na napoved o krepitvi ameriških sil dejal, da gre za veliko nevarnost za mednarodni mir. "Okrepitev ameriške navzočnosti v naši regiji je izjemno nevarna in ogroža mednarodni mir in varnost in na to se je treba odzvati," je dejal Zarif.

Sorodna novica Bo maksimalna potrpežljivost Irana kos maksimalnemu pritisku ZDA?

Shanahanove besede je novinarjem pred potjo na Japonsko potrdil tudi predsednik ZDA Donald Trump. "Želimo imeti zaščito na Bližnjem vzhodu. Pošiljamo razmeroma majhno število enot, večina je za zaščito," je dejal Trump in dodal, da bodo zdaj videli, kaj se bo zgodilo.

Ameriški mediji so sicer pred tem poročali, da je Pentagon pripravil načrt za napotitev do 10.000 vojakov za ta namen, Reuters pa je navajal številko 5.000. Te navedbe je Shanahan v četrtek zavrnil. "Ni res, da gre za 10.000 vojakov, niti 5.000, to ni res," je dejal.

Kot poroča CNBC, so v petek uradniki v Pentagonu dejali, da naj bi po njihovih informacijah Iran in njegovi zavezniki načrtovali napad na ameriške sile na Bližnjem vzhodu: "Imamo več zanesljivih poročil, da nameravajo Iranu bližnje skupine napasti ameriško osebje na Bližnjem vzhodu." Viceadmiral Michael Gilday iz Pentagona je ob tem dejal, da menijo, da so iranska dejanja in grožnje skrb vzbujajoči in da se stopnjujejo ter da predstavljajo nevarnost ameriškim silam in regionalnim zaveznikom.

Ameriškim analitikom še vedno ni jasno, kaj želijo ZDA doseči glede Irana, demokrati pa predsednika obtožujejo, da je povečal napetosti z odstopom od mednarodnega jedrskega sporazuma z Iranom brez kakšne nove premišljene strategije razen ponovnega uvajanja sankcij.

ZDA krepijo prisotnost v Zalivu
V odgovor na neopredeljene in nepotrjene iranske grožnje so ZDA že pred tedni proti Perzijskemu zalivu poslale bojno skupino letalonosilke Abraham Lincoln in vojaško ladjo USS Arlington, štiri bombnike B-52 ter raketne sisteme patriot. Trumpova vlada je iz Iraka umaknila del diplomatskega in drugega osebja, tako Washington kot Teheran pa zagotavljata, da si ne želita spopada.

Osemmilijardna prodaja orožja Savdski Arabiji, ZAE in Jordaniji
Medtem je ameriška administracija mimo kongresa potrdila 22 poslov prodaje orožja Savdski Arabiji v vrednosti 8,1 milijarde dolarjev. Državni sekretar Mike Pompeo, ki je prodajo označil za "enkraten dogodek", je prepričan, da bo prodaja orožja Savdski Arabiji, Združenim arabskim emiratom in Jordaniji "odvrnila iransko agresijo in okrepila samoobrambne sposobnosti partneric". Tovrstne posle mora načeloma potrditi ameriški kongres. Vendar je administracija tokrat uporabila postopek izjeme, ki ji je pomagal zaobiti zakonodajno telo. Razlog naj bi bile napetosti z Iranom, ki ogrožajo ZDA. "Dejavnosti Irana predstavljajo veliko grožnjo stabilnosti Bližnjega vzhoda in ameriški varnosti doma in v tujini," je v pismu, s katerim je v petek o odločitvi administracije obvestil kongres, zapisal Pompeo. Dobava orožja se mora zgoditi, "kakor hitro je mogoče", da bi s tem odvrnili Iran od novih korakov v regiji.

Poteza ameriške administracije je naletela na ostre kritike demokratov. Nekateri demokrati so prepričani, da bi načrti o prodaji orožja, vključno z vodenimi izstrelki in drugimi bombami, v kongresu naleteli na ostro zavrnitev. Demokratski senator Robert Menendez je Trumpa obtožil, da znova dela usluge avtoritarnim režimom. "Znova je zapostavil naše dolgoročne interese na področju nacionalne varnosti in človekove pravice."