Ena izmed sedmih Berlusconijevih vil. Foto: EPA
Ena izmed sedmih Berlusconijevih vil. Foto: EPA
Capri se bo po dodaten zaslužek zatekel k enodnevnim turistom. Foto: EPA

In zakaj sta zelo podobna turistična bisera ubrala tako različna načina praznjenja žepov obiskovalcev? Sardinija se je tako odločila, ker njen predsednik Renato Soru, eden najbogatejših ljudi na svetu, kot ustanovitelj internetne družbe Tiscali, meni, da je pošteno, da bogataši plačajo nekaj več in tako pomagajo otoku pri spopadanju z okolijskimi in drugimi stroški, ki nastajajo zaradi turizma. Takso morajo plačati tisti, ki imajo na Sardiniji več kot 14 metrov velike jahte in počitniške hiše, ter tisti, ki tja pripotujejo z zasebnim letalom. Lastniki čolnov morajo na primer odšteti od 150 do 15.000 evrov.

Soru razjezil tudi Berlusconija in Briatoreja
Denarnico je odprl tudi nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi, ki ima na drugem največjem italijanskem otoku kar sedem vil. Po pisanju nekaterih medijev je bil samo za največjo, 27-sobno La Certoso, iz žepa prisiljen potegniti dodatnih 54.000 evrov. Vodja Renaultovega moštva v formuli ena Flavio Briatore je v svojem nočnem klubu na slavni Costi Esmeraldi organiziral celo protestno zabavo in povedal, da je norost s Sardinije odganjati ljudi, ki prinašajo denar. Na drugi strani je veliko ljudi ukrep levo usmerjenega Soruja pozdravilo, češ da Sardinija milijonarjev seveda ni enaka tisti, ki jo poznajo navadni ljudje - prebivalci s težkimi življenji, ki živijo tam 365 dni letno.

Capri bo dal bogatašem mir
Na Capriju so ubrali drugačno pot. Visokih gostov ne vprašajo za nič, enodnevni obiskovalci pa bodo od prihodnjega leta plačevali turistično takso od 50 centov do enega evra. "Imamo srečo, da k nam prihaja neki arabski šejk. Tu nakupuje in je. Bilo bi absurdno, da bi mu ukazali plačati še vstopnico," pravi tamkajšnji svetnik Salvatore Ciuccio. Enodnevni turisti, ki jih je poleti na Capriju približno 10.000 dnevno, pa bodo od zdaj morali plačati simbolično vsoto vsaj kot nadomestilo za odvoz smeti, ki jih pustijo za seboj. "Nikogar nočemo kaznovati, to je le vprašanje davčne enakosti," dodaja Ciuccio, ki navaja še primer hotelirjev in lastnikov hiš, ki plačujejo davke za okolijske storitve.