Evropa
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 18 glasov Ocenite to novico!
V srednjem veku so v prostorih zažigali sivkine vejice z namenom, da se ubranijo kužnih bolezni. Da bi se popotniki ubranili bolezni, so pri sebi vedno nosili mošnjiček s cvetovi. Foto: MMC RTV SLO/K. T.
Botanično ime sivke (lavandula) izhaja iz latinske besede lavare, ki pomeni umivati. Foto: MMC RTV SLO/K. T.
V Saultu se vse vrti okoli sivke. Foto: MMC RTV SLO/K. T.
Na voljo so številni izdelki iz sivke in lavandina, od šopkov, začimb do medu in mil. Foto: MMC RTV SLO/K. T.

Dodaj v

Ko ni konca pogledu na modro zlato

Provansa poboža telo in duha
26. januar 2008 ob 23:32
Sault - MMC RTV SLO

Predstavljajte si prizor: stojite na obzidju majhne vasice, pred vami pa, kamor seže pogled, polja sivke, ki počasi dobivajo svojo značilno modrovijolično barvo: to je Sault.

Ko smo se po dolgi poti, polni ovinkov, končno pripeljali v dolino Saulta, nam je nosnice najprej napolnil rahel značilni vonj sivke. Polja še niso bila v polnem razcvetu, za to smo bili kakšen mesec prezgodnji. Vrhunec cvetenja, ki seveda ne mine brez številnih obiskov turistov, je konec julija in v prvi polovici avgusta.

Sault leži na nadmorski višini okoli 770 metrov in ima približno 1.100 prebivalcev. Je ena obveznih etap na tako imenovanih sivkinih poteh (Les routes de la lavande), na katerih poleg polj lahko občudujete tudi razne muzeje, distilarne in druge s sivko povezane aktivnosti. V čast modrega zlata, kot je drugo ime za sivko, vsako leto 14. in 15. avgusta praznujejo praznik sivke. O pomenu in lepoti Saulta govori tudi dejstvo, da je pod zaščito Unesca kot spomenik naravne dediščine.

Pred trumami turistov
Ko smo ga obiskali mi, je vasica še dremavo pogledovala proti začetku poletja, tu in tam so bili že v polni pripravljenosti na množico turistov, ki se bo vanjo zgrnila v prihodnjih tednih, sicer pa so bile uličice dokaj opustele, prodajalci pa so še v tistem začetnem poletnem vznemirjenju radovedno spraševali, od kod prihajamo. Čeprav smo bili v središču gojenja sivke, so nas cene izdelkov kar malce presenetile. Mila, šopki in začimbe nikakor niso bili poceni, a to nas od nakupa ni odvrnilo.

V štirih departmajih na jugovzhodu Francije, Alpes de Haute Provence, Hautes Alpes, Drôme in Vaucluse, je središče francoske pridelave sivke in lavandina; 21.000 hektarjev polj, pri čemer je razmerje močno v prid lavandina. Žetev poteka med 15. julijem in 15. avgustom.

Učinki sivke blagodejni
Učinki sivke so znani že iz antike, ko so jo Grki in Rimljani za dobro počutje uporabljali za iste namene, kot jo danes: izdelovali so parfume, zdravila in zelo veliko izdelkov za nego telesa, od kopeli do mehčalcev perila. Tako je že Dioskorid (40-90 n.št.) priporočal pitje sivkinega čaja, v prihodnjih stoletjih pa se je njena raba le še krepila.

Sivka je prekrivala precejšen del višjih predelov Provanse, po razmahu parfumerij v Grassu, ki je danes eno najpomembnejših parfumerijskih središč, sprva pa je bil znan po usnjarski industriji, pa so se polja v 19. stoletju še bolj razbohotila, tokrat na umeten način. Pastirji in kmetje so se začeli intenzivno ukvarjati s pridelavo sivke, dobri žanjci in žanjice so lahko dnevno poželi tudi 100 kilogramov modrega zlata.

Po svetovni krizi v 30. letih 20. stoletja so začeli z gojenjem lavandina, ki je podoben sivki, vendar ima manj izrazita vonj in barvo in ga danes zaradi nižje cene veliko uporabljajo v izdelavi mil in mehčalcev. Lavandin (Lavandula hybrida ) je hibrid med pravo sivko (Lavandula officinalis) in veliko sivko (aspic) in ne raste v divjini. S 60-80 centimetri je tudi višji od sivke, ki ima steblo dolgo 30-40 centimetrov.

Polje sivke uporabno 10 let
Polje sivke je uporabno približno 10 let, potem je potrebno kolobarjenje. Sivka je uporabna po drugem letu, največ pridelka daje med četrtim in šestim letom. Iz enega hektarja sivke lahko pridobijo od 15 do 20 kilogramov esence, pri lavandinu pa od 60 do 150 kilogramov.

Uporaba sivke je zelo široka, poleg že omenjenih parfumov, mil in mehčalcev je nepogrešljiva tudi v kuhinji: bodisi kot začimba bodisi kot med, uporabljajo pa jo tudi kot preganjalca nadležnih moljev ali le kot okras …

Ksenja Tratnik

Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo