So se vam že pocedile sline? Foto: EPA
So se vam že pocedile sline? Foto: EPA
Sladoled je priljubljen med starimi in mladimi. Foto: EPA
Turški sladoled je čisto drugačen od našega.
Liži, liži, liži sladoled ... Foto: EPA
Na Japonskem imajo celo muzej sladoleda. Foto: EPA

Popotniki ga bodo dobili v vseh državah sveta, a bodo nemalokrat presenečeni zaradi drugačnega okusa in načina priprave, kot so ga navajeni doma.

Japonci tako na primer izdelujejo sladoled z okusom skuše, kravjega jezika, indijskega karija, sira, rdečega krompirja, kaktusa in fižola, da naštejemo le nekatere najbolj nenavadne.

V nekem newyorškem lokalu pa je mogoče dobiti peklensko vroč sladoled, ki je narejen iz treh različnih vrst pekoče paprike in dveh pekočih omak. Ko ga pojeste, vas tako zažge v grlu, da morate najprej podpisati dokument, s katerim se obvežete, da ste zdravi.

Za prave ljubitelje te zamrznjene umetnije veljajo Američani. Si predstavljate, leta 1984 je takratni ameriški predsednik Ronald Reagan mesec julij razglasil za državni mesec sladoleda, tretjo nedeljo v juliju pa kar za državni dan sladoleda! Ta dva "praznika" še vedno veljata.

Kamor koli vas bo že zaneslo, priporočamo, da povsod poskusite tudi krajevni sladoled. Nikakor, zares nikakor, pa se mu ne smete odpovedati v treh državah, kjer po prepričanju mnogih izdelujejo najbolj slasten sladoled. Ne bo vam treba daleč, te države so namreč Turčija, Italija in Grčija.

Turčija
Že v starih časih so prebivalci turške pokrajine Anatolije sneg, ki je zapadel pozimi, shranjevali v razpoke visoko v gorah in ga pokrili z vejami. Poleti so ga nato dali v posode, ki so jih uporabljali za kuhanje sadja, ga poškropili s sladkornim sirupom in pojedli. Ta sladica, ki so ji rekli karsambac, še danes velja za "prednika" sladoleda, kot ga poznamo danes.

Veliko turških sladoledov pa sploh ne vsebuje mleka, zato gre bolj za sadne šerbete. Pogosti so tudi sladoledi, narejeni iz jogurta.

Sladoled, ki velja za simbol Turčije in ki si ga morajo vsi turisti obvezno privoščiti, se imenuje dondurma, kar je turška beseda za sladoled, recept pa prihaja iz mesta Kahramanmaras v osrednjem delu države. Je prava turška poslastica, ki ni prav nič podobna sladoledu, kot ga poznamo pri nas. Topi se namreč zelo počasi, obešen je na kljuki, je zelo elastičen, režejo ga z nožem, jedo pa z vilicami. Sestavina, ki mu daje tako poseben okus, je salep, ki ga pridobivajo iz korenine divje orhideje, dodajo pa mu še mleko in sladkor. Postregli vam ga bodo v skodelici ali kornetu.

Italija
V sosednji Italiji je sladoled značilna sladica, v veliki večini primerov ga še vedno delajo ročno. Eden najbolj znanih sladoledarjev, ki ga izdeluje z aparati, je Carpigiani. Preden so postali priljubljeni korneti, so italijanski slaščičarji sladoled stregli v majhnih steklenih posodicah ali pa so ga zavili v povoščeni papir. Tipični italijanski gelato je narejen iz polnomastnega mleka, jajc, sladkorja in različnih dišav.

Grčija
Grki se lahko pohvalijo z veliko nenavadnimi okusi in s sestavinami sladoleda. Med najboljše sladolede pri njih spada pagoto kaimaki z dišavno smolo kot glavno sestavino, sladoled iz olivnega olja in fig, pagoto loukoumi, v katerem vas bo presenetilo ocvrto testo, in mavrodaphne, v katerega primešajo grško vino.

A. G.