Med našim popotovanjem po jugu Francije seveda nismo izpustili Saint Tropeza. Slavo, ki jo je to mondeno letovišče pridobilo v zadnjih desetletjih, je pač treba videti in občutiti. Ni kaj, človek se hitro privadi vzdušja, ki je tam, čeprav je že od daleč videti, da naša življenjska raven tistim, ki so tam pogosti obiskovalci, ne seže niti do narta, kaj šele do kolena. Seveda smo čez nekaj dni odprli še francoske revije Lady in podobne, da so videni obrazi dobili še ime. Ko sem na plaži videla nogometaša Raula, so vsi preostali obrazi kar zbledeli. Večerni utrip mesta pa je bil, sploh, ker smo bili tam konec junija, še posebej zvezdniški, čeprav se večina stvari dogaja za zaprtimi vrati ladij ali mondenih klubov in diskotek. A energija v zraku ostaja, zato je bil tisti koktajl vreden vsakega evra.

Ksenja Tratnik