Razvoju Shoreditcha še kako pripravna je bila bližina severnega brega Temze, ki je prav v tistem času doživljal razcvet zaradi vrhunca transportnega prometa. Foto: Matjaž Ambrožič
Razvoju Shoreditcha še kako pripravna je bila bližina severnega brega Temze, ki je prav v tistem času doživljal razcvet zaradi vrhunca transportnega prometa. Foto: Matjaž Ambrožič
Shoreditch je danes središče nove ekonomije. Foto: Matjaž Ambrožič
Na mestu, kje je bila postaja Bishopsgate (pogorela je leta 1964), zadnji dve leti obratuje modernistično oblikovana postaja londonske nadzemne mestne železniške mreže Overground, to je High Street Shoreditch. Foto: Matjaž Ambrožič
Z nekaterih gledišč Shoreditch danes nemara spominja celo na kakšen kot Manhattna, ulico ali dve stran opazovalca lahko prešine spomin na Berlin. Foto: Matjaž Ambrožič

V Shoreditchu je pred petimi stoletji živel in ustvarjal William Shakespeare, pred dvema desetletjema Damien Hirst, še prej se je tam netila glasbena revolucija, ki je utemeljila elektro-pop. Ta pravzaprav še traja. Zibelka dubstepa je prav Shoreditch. Ni naključje, da tam sedež še ohranja zdaj že kultna londonska oblačilna znamka AllSaints.

V Shoreditch sta se tekstilna in pohištvena obrt preselili iz sosednjega Clerkenwella, ki je že v 16. stoletju veljal za rokodelski in obrtniški eldorado. Na tiste čase opominjajo tudi oznake na nekaterih poslopjih. Na mestu, kjer stoji zgradba, ki je prva severna soseda - po brutalnem arhitekturnem slogu - vpadljivega stanovanjskega naselja Barbican, je delovalo celo cehovsko združenje izdelovalcev pahljač.

Shoreditch je od tam oddaljen tri ali štiri kilometre. To pa je, tokrat simbolno seveda, prav "dolžinska" razlika enaka tisti med dvema stoletjema. Industrijska revolucija in razvoj transportne mreže sta krepila pomembnost nekdanje železniške postaje Bishopsgate. Ta je ključno vlogo odigrala sredi 19. stoletja. Razvoju Shoreditcha še kako pripravna je bila bližina severnega brega Temze, ki je prav v tistem času doživljal razcvet zaradi vrhunca transportnega prometa.

Na mestu, kje je bila postaja Bishopsgate (pogorela je leta 1964), zadnji dve leti obratuje modernistično oblikovana postaja londonske nadzemne mestne železniške mreže Overground, to je High Street Shoreditch. Potniški promet se je v drugi polovici preteklega stoletja sicer preselil na le za petminutni sprehod oddaljeno postajo Liverpool Street. S skoraj 60 milijoni potnikov, ki jo uporabljajo letno, ta velja za tretjo najprometnejšo v Londonu. Bolj obremenjeni sta le postaji Victoria in Waterloo.

Shoreditch je danes središče nove ekonomije. Visokotehnološka podjetja tekmujejo za svoj prostor v tem delu Londona in širše - dejansko in še bolj v poslovnem smislu. Leta 2012 se je na naslovih v okraju poštno kodo EC1V registriralo skoraj 16.000 podjetij. Londonski Tech-City zaposluje že več kot 50.000 ljudi.

Z nekaterih gledišč Shoreditch danes nemara spominja celo na kakšen kot Manhattna, ulico ali dve stran opazovalca lahko prešine spomin na Berlin. Območju kozmopolitski pridih dodaja bližnji Brick Lane - ulica, ki je še danes znana po bangladeški diaspori in umetniškem utripu, ki ga ni mogoče prezreti. Podobno je tudi na malem trgu Hoxton s parkom. Tega obkrožajo manjše trendovske restavracije. Nekdaj je tam delovala slavna umetniška galerija White Cube. Danes je v istem poslopju sedež podjetja Lyst (lyst.com), najprodornejšega spletnega modnega posrednika.

Ustanovitelj in solastnik Lysta je Sebastjan Trepča, ljubljanski podjetnik in računalniški strokovnjak, eden najuspešnejših Slovencev na področju zagonskih podjetij. V sosednji zgradbi pa je imela še pred nekaj leti svoj studio ena najbolj znanih britanskih oblikovalk nakita, tudi Ljubljančanka Lara Bohinc. Jeseni pa je v klubu Courtyard, ki je v sosednji ulici, nastopil tudi najboljši slovenski raper N'toko.