Glej ga, Sloven'c!

Poudarki

  • Družba, ki jo napaja ideja o moči sprememb
  • Ljudje s posebnim odnosom do svobode
  • Družba neenakosti
  • Prevlada interesov podjetij za dobiček iz družbe izčrpa veliko dodane vrednosti
Profesor docent violončela na Univerzi severni Kolorado je svoje mesto pod soncem našel v Denverju. Foto: Osebni arhiv Gala Faganela
Kolorado, pravi Faganel, ima tudi številne vzporednice s Slovenijo in ni tipična ameriška mestna džungla. Foto: Osebni arhiv Gala Faganela
Svoje proste dni večinoma preživlja v naravi. Foto: Osebni arhiv Gala Faganela
Kot glasbenik priznava, da ima zelo raztrgan vsakdanjik, saj so koncerti najpogosteje zvečer, kateri koli dan v tednu. Foto: Osebni arhiv Gala Faganela
Glavni razlog za odhod v ZDA je bila priložnost, ki mu jo je ponudila ena najboljših pedagoginj violončela Eleonore Schoenfeld. Dodelili so mu ogromno štipendijo, ki je skupaj s štipendijo ministrstva za kulturo krila večji del stroškov študija. Foto: Osebni arhiv Gala Faganela
Prvo redno službo je dobil v Pheoenixu, takoj po končanem doktorskem študiju. Sicer priznava, da takrat tudi ni iskal službe v Sloveniji. Nato pa je prišla priložnost za delo na Univerzi severnega Kolorada. Foto: Osebni arhiv Gala Faganela
V Slovenijo se vrača vsaj dvakrat na leto. Enkrat na leto pa državo na sončni strani Alp obišče z družino. Foto: Osebni arhiv Gala Faganela
Priznava, da je v ZDA zanj več poklicnih priložnosti zaradi večjega prostora in prožnosti trga dela. Prav tako pa je prepričan, da se v ZDA bolj realno vrednosti kakovost in količino dela. Foto: Osebni arhiv Gala Faganela
V ZDA je prišel že kot študent. Foto: Osebni arhiv Gala Faganela
Poleg dela na univerzi sam veliko nastopa. Violončelo vadi vsak dan, včasih v pripravah na koncerte ali snemanja, včasih, da ostane v "formi". Foto: Osebni arhiv Gala Faganela
       Danes srečam veliko Američanov, še posebej starejših, ki so že bili v Sloveniji ali jo želijo, celo načrtujejo obiskati. Velikokrat slišim: "Slovenia! What a beautiful country!" Vedno več ljudi ve, kje je Slovenija, da ni Slovaška in da ne meji z Rusijo. Še vedno so številni presenečeni, ko povem, kako blizu Benetk ali Dunaja je slovenska meja. Leta 1997 je redkokdo vedel za Slovenijo. Takrat so nekateri poznali to območje zaradi ameriškega posredovanja v vojni na Hrvaškem.       
Pravi, da dela sedem dni v tednu, toda trudi se, da preživi čim več časa s svojo družino. Foto: Osebni arhiv Gala Faganela
Zaradi narave svojega dela tudi veliko potuje po drugih ameriških zveznih državah. Foto: Osebni arhiv Gala Faganela
OGLEDALO ZDA
 Izvorno ime: United States of America
Lokacija: država med Atlantikom in Tihim oceanom
Ureditev: federativna ustavna republika
Vodstvo: predsednik Barack Obama
Površina: 9,631,420 km2
Prestolnica: Washington, D. C.
Sestava prebivalstva: 72,4 odstotka belopoltih Američanov, 12,6 odstotka temnopoltih Američanov, 4,6 odstotka azijskih Američanov, 0,9 odstotka staroselcev.
Število prebivalcev: 301.693.000
Število turistov letno: več kot 100 milijonov
Glavne turistične točke: New York, Los Angeles, Las Vegas, Washington
Časovni pas: UTC-5 do -10
Kot študent si je služil kruh tudi s snemanjem v filmskih studijih v Hollywoodu in z nastopanjem na estradni sceni, kjer je sodeloval z glasbeniki kot so Stevie Wonder, Bonnie Raitt, Nancy Wilson, Quincy Jones, Natalie Cole, Wayne Shorter, Patti Austin, Joe Cocker, Dennis DeYoung, Richard Marx, Bernardette Peters, ter s skupino Earth, Wind and Fire. Foto: Osebni arhiv Gala Faganela
O vrnitvi domov v Slovenijo Faganel ne razmišlja: "Z družino se preseljevanje malo zakomplicira. Najbrž bi se, če poklicno pride do idealne situacije, ki ne bo popolnoma nepraktična za družino." Foto: Osebni arhiv Gala Faganela
       Amerika je družba šova, a na to ne gledam kritično. Ljudje se nismo veliko spremenili od takrat, ko nam je cesar ponudil kruha in iger. Komercialne institucije in posamezniki v Ameriki močno izkoristijo človeško dovzetnost za uživanje razburljivega dogodka na nogometnem igrišču ali na odru.       
Od 2006 Faganel sistematično študira, izvaja in snema slovensko glasbo za violončelo. Končani sta dve od petih načrtovanih zgoščenk (založba Astrum). V živo in arhivsko je snemal za več radijskih postaj: KUSC v Los Angelesu, KBAQ v Phoenixu, KUNC v Koloradu, National Public Radio (ZDA), NPO na Nizozemskem in nazadnje za RTV Slovenija. Foto: Osebni arhiv Gala Faganela
Njegovo družino dopolnjujeta hčerka Emma in sin Max. Foto: Osebni arhiv Gala Faganela
Njegovo delo kot profesor glasbe na univerzi je raznoliko. Vodi individualni pouk violončela, kjer je trenutno v razredu dvanajst študentov. Vodi komorne skupine, svetuje študentom o študijskih programih ali o poklicnih priložnostih, obiskuje študentske koncerte, posluša izpitne nastope, sodeluje z drugimi profesorji v godalnem kvartetu ... Tu pa so še obvezni sestanki in administrativna dela. Foto: Osebni arhiv Gala Faganela

Dodaj v

Gal iz ZDA, kjer povprečnost zdrži samo začasno

V ZDA odšel kot 17-letni študent violončela
14. oktober 2014 ob 06:27,
zadnji poseg: 14. oktober 2014 ob 07:55
Ljubljana/Denver - MMC RTV SLO

Ljubezen do igranja violončela je Gala Faganela že kot najstnika pripeljala v Združene države Amerike. Najprej na študij v Kalifornijo in mimo hollywoodskih studiev na ugledni profesorski sedež na Univerzi v severnem Koloradu.

"Znani ameriški televizijski turistični vodnik, Rick Steves, ki je že večkrat obiskal Slovenijo, opaža, da je ameriška družba ostro razdeljena. Na tiste s potnim listom in tiste brez," je v pogovoru za MMC potrdil opazko Faganel. Star 17 let je sredi tretjega letnika srednje šole odšel na Univerzo v južni Kaliforniji na povabilo tamkajšnje profesorice violončela Eleonore Schoenfeld (rojene v Mariboru leta 1925), ki jo je spoznal na mednarodnem tekmovanju za violončeliste Antonio Janigro v Zagrebu.

Po enem semestru v Los Angelesu je poleti v Ljubljani z izpiti opravil še preostanek srednje šole. In jeseni 1997 nadaljeval redni dodiplomski študij. V Los Angelesu je ostal deset let. Na isti univerzi je nadaljeval tudi podiplomski študij (magisterij in doktorat). Po končanem doktorskem študiju je dobil službo kot violončelist solist v simfoničnem orkestru v Phoenixu v zvezni državi Arizoni (Phoenix Symphony). Od 2010 pa je profesor docent na Univerzi v severnem Koloradu.

V rubriki GLEJ GA, SLOVEN'C! predstavljamo Slovence, ki so se iz različnih razlogov odločili preseliti v tujino - eni zaradi službe, drugi zaradi ljubezni, spet tretji zaradi nemirnega duha. Je življenje v tujini lepše? Ali kaj pogrešajo Slovenijo? V čem se njihova nova domovina razlikuje od matične? Če ste med njimi tudi vi in ste pripravljeni svojo zgodbo deliti z našimi bralci, nam pišite na naslov slovencivtujini@rtvslo.si.


Slovenski glasbeni svet ga pozna iz nastopov na slovenskih koncertnih odrih, širša javnost pa ga je malo bolje spoznala lani po medijsko zelo odmevnem koncertu na Longs Peaku. Dom si je ustvaril v Koloradu z ženo Jenny, hčerko Emmo in sinom Maxom. "Z njima govorim izključno slovensko. Tudi žena, s katero sva se kot študenta spoznala v Los Angelesu, že veliko razume in malo govori slovensko," pripomni Faganel.

Kot glasbenik je prepotoval precejšen del ZDA, zato se je pogovor vrtel okoli evropskih stereotipov, medijski podobi in resničnem življenju čez lužo.


ZDA, kot jih vidite sami - Darwinova realizacija preživetja najmočnejšega ali Darwinova najhujša mora?
Zanimivo je, da so ZDA sorazmerno hitro izšle iz zadnje nepremičninske krize in gospodarske recesije in imajo med razvitimi državami trenutno najvišjo gospodarsko rast. Kot da se je sistem hitreje očistil negativnih dejavnikov. To najbrž lahko pripišemo pozitivnim atributom Darwinove teorije.

Za nekoga, ki je navajen na veliko socialne varnosti in zaposlitev za nedoločen čas, je vsakršna negotovost lahko mora. Osebni finančni bankrot zaradi stroškov zdravljenja je tukaj vse prepogost. Prevlada interesov podjetij za dobiček iz družbe izčrpa veliko dodane vrednosti, ki bi lahko dvignila kakovost življenja. Primeri tega so izkoriščanje delovne sile, v skrajnih primerih kot neko novodobno suženjstvo ali pa izkoriščanje naravnih virov brez skrbi za dolgoročne posledice. Podjetja, njihovi lobisti in posledično nekateri politiki pritiskajo, da se čim več resorjev popolnoma privatizira: izobraževanje, zdravstvo, infrastruktura, celo voda.

Mogoče je Frane Milčinski - Ježek pravilno ugotovil, ko je zapel, da "Darwin nima prav!".

Pred petimi leti sem se sprehajala po New Yorku in edina stvar, ki sem si jo zapomnila, so bili vsi premikajoči se "zombiji", ki brez umikanja hitijo v svojo smer. Po drugi strani sem v Chicagu s kolegi doživela drugačno izkušnjo - šli smo peš v središče mesta podnevi, ko smo se vrnili na univerzo Bradley, so nas naši gostitelji samo začudeno gledali in ogorčeno spraševali: "Ali ste šli peš?" Katera je realnejša slika ZDA?
Kolorado velja za najbolj zdravo zvezno državo. Tukaj se veliko hodi in kolesari, tudi v službo. Večina mest v ZDA si prizadeva povečati izrabo javnega prevoza. V Denverju se trenutno končuje ogromen projekt, ki bo z vlakom povezal središče mesta z letališčem - ki je šesto najprometnejše v državi - in razvejal mrežo javnega prometa po širšem velemestu. Imajo pa ljudje tukaj poseben odnos do svobode, zelo jo cenijo. Med svoboščine pa pogosto štejejo tudi mobilnost po svojih pogojih - z osebnim avtomobilom.

Na poti z vlakom iz Chicaga v Washington sem spoznala takšnega "tipičnega" Američana - Larryja. Starejši moški, ločen, malo otopel od zgodbe o "ameriškemu velikem uspehu" ... Izpostavljal je propadlo avtomobilsko industrijo, zgrešeno kmetijsko politiko. In ko sem mu v šali dejala: "Še vedno vam ostane LeBron James in NBA." Je izpostavil težavo "prodajanja duše" za denar? Kako vi občutite to njihovo temnejšo plat družbe?

Temnejša plat Amerike je v neenakosti, ki je od razvitejših držav na najvišji stopnji. Gre v glavnem za dostop ali pomanjkanje dostopa do izobrazbe, do zdravstvene oskrbe (novi zakon je to težavo malce omilil), do službe, do dostojanstva. Minimalna plača je porazno nizka, porodniškega dopusta ni, razen v nekaj zveznih državah, pa še to do največ šestih tednov.

Amerika je edinstvena družba. Žal je preveč volivcev prepričanih, da je absolutno najboljša. Ta nezdravi ponos ljudem omeji perspektivo in zavira napredek. Amerika bi se lahko veliko naučila od drugih starejših držav, a je preveč ponosna. Leta 1776 ni bilo veliko dobrih vzorcev in primerov, zato so začeli znova. Danes je uspešnih vzorcev veliko, a žal nekateri politiki izrabljajo ponos in strah manj izobraženega ljudstva v osebno korist in s tem zavirajo napredek.

Znani ameriški televizijski turistični vodič, Rick Steves, ki je že večkrat obiskal Slovenijo, opaža, da je ameriška družba ostro razdeljena. Na tiste s potnim listom in tiste brez.

Kakšen je tipčen odziv, ko nekomu omenite, da prihajate iz Slovenije?
Danes srečam veliko Američanov, še posebej starejših, ki so že bili v Sloveniji ali jo želijo obiskati, celo načrtujejo obisk. Velikokrat slišim: "Slovenia! What a beautiful country!" Vedno več ljudi ve, kje je Slovenija, da ni Slovaška in da ne meji z Rusijo. Še vedno so številni presenečeni, ko povem, kako blizu Benetk ali Dunaja je slovenska meja. Leta 1997 je redkokdo vedel za Slovenijo. Takrat so nekateri poznali to območje zaradi ameriškega posredovanja v vojni na Hrvaškem.

Je Amerika sama svoj največji sovražnik v vojni?
Zunanjepolitični položaj je tako zapleten, da se ne bom tako na kratko opredeljeval. Najlažje je kritizirati določeno politiko, ki se izvaja, še posebej preden so vidni dolgoročni rezultati. Čez približno 50 let si bomo lahko prebrali kakšno knjigo o zgodovini, ki bo realneje in bolj nepristransko obravnavala to tematiko. Seveda bodo avtorji teh knjig zmagovalci vojn. Opazujoč z razdalje lahko rečem, da je tudi Slovenija sama svoj sovražnik v boju za razvoj. Prva manj pristranska knjiga o zgodovini Slovenije je The Land Between, ki jo je napisal Oto Luthar. Najbrž bo trajalo dve generaciji od osamosvojitve, da Slovenija postane na svoj način odprta in transparentna družba.

Koliko je družba strahu? Ali je bolje, če govorimo o oznaki družba ustrahovanih?
To družbo strahu seveda sestavljamo posamezniki. Strah je v vseh nas že milijone let in najbrž še vedno zaradi nagona in želje po preživetju. Strah nas varuje pred lačnim tigrom, ki se skriva v visoki travi. Pred časom je strah uporabljala duhovščina, ko je zaračunavala odpustke, danes pa strah uporabljajo številni politiki, še posebej tik pred volitvami. Lahko gre za strah pred legalizacijo marihuane - kar se je pred kratkim zgodilo v Koloradu - ali pa strah pred drugačnimi, recimo istospolno usmerjenimi - kot se je ustrahovalo v Sloveniji pred enim izmed zadnjih referendumov. Ljudi je strah povedati resnico. Zakaj? Zaradi preživetja. No, seveda je eksistenčnega strahu manj v družbi z več socialne varnosti, kot je Slovenija. Obenem pa je strahu več v manjšem okolju, v katerem se vsi poznajo in posameznik občuti večje posledice, če se komu zameri.

Kaj je največja razlika med sklepanjem poslov v Sloveniji in v ZDA? Številni pravijo, da je v ZDA vse lažje: podpišeš pogodbo, dobiš denar. Tu pa čakaš, čakaš in morda nikoli ne dočakaš.
V slovenskem glasbenem prostoru pogosto slišim, kako bi bilo prav, da se temu ali onemu da priložnost, da bi igral kot solist z orkestrom - posebna čast za glasbenika. Veliko poslov se sklene zaradi poznanstev in medsebojnih uslug. Seveda umetnosti ni mogoče izmeriti kot hitrost teka ali moč motorja, se pa še vedno lahko trudimo čim bolj objektivno prepoznati kakovost. T. i. zveze in poznanstva seveda igrajo določeno vlogo tudi v Ameriki. Eden najbolj transparentnih in najtemeljitejših postopkov, ki jih poznam, je izbor novega profesorja na ameriških univerzah. To je v velikem kontrastu s Slovenijo, kjer je proces vse prej kot odprt in transparenten. Včasih je bilo v Sloveniji tako, da je skoraj vsak diplomant Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani dobil službo v enem izmed slovenskih orkestrov ali glasbenih šol. Danes je zaposlitev vse prej kot zagotovljena, zato je razumljivo, da je ljudi vedno bolj strah pred konkurenco.

Glede plačila za delo v Sloveniji nimam večjih pripomb, razen da sem kdaj čakal več mesecev, še posebej, če je šlo za bančni račun v tujini. Res je v ZDA nenavadno, če plačila ni na notnem pultu pred drugim delom koncerta ali vsaj takoj po koncertu.

Vaša "baza" je v Koloradu. Kako se vsakdanjik tam razlikuje od našega?
Pravzaprav ne vem. Najbrž manj časa preživimo v lokalu na kavici. Mislim, da na splošno delamo več. Če primerjam svoj delovni teden s kolegi z istim nazivom na Univerzi v Ljubljani, sem prepričan, da delamo v Koloradu vsaj dvakrat toliko. Ob koncu tedna gre tukaj veliko ljudi v naravo, poleti hodit v hribe, pozimi smučat. Mislim, da je v tem Kolorado podoben Sloveniji.

Ste tudi učitelj za glasbilo, ki je priljubljeno predvsem v mlajših letih - vsaj tako se zdi, ko gledamo mladinske serije in filme, kjer so vsi "nepriljubljeni" šolarji v šolskem orkestru. Pa so res to najbolj nepriljubljeni šolarji? Kdo se odloči za vadbo violončela?
To morda drži za nekatere šole v ZDA, zagotovo pa ne drži pa za Slovenijo. Slovenija ima edinstven sistem državnih glasbenih šol, ki omogočajo neprimerljiv dostop do glasbene izobrazbe. Da bi bila skupina šolarjev nepriljubljena, morajo biti v manjšini. V Sloveniji ima ogromno šolarjev dostop do glasbene izobrazbe. Že zaradi deleža učencev oz. dijakov, ki se učijo igrati vsaj eno glasbilo, violončelisti najbrž niso nepriljubljeni.

Mislim, da je violončelo zelo priljubljeno glasbilo zato, ker je njegov zvok najbolj podoben človeškemu glasu. Tudi frekvenčni razpon je podoben. Če se malo pošalim, pa tudi zato, ker ga med igranjem naslonimo na srce in objamemo (smeh).

Ne moreva mimo violončela in trenutno najbolj komercialno izpostavljenega dueta iz neposredne bližine 2Cellos. Filmska zgodba o uspehu. Koliko je Amerika družba "šova"?
Kot profesorju violončela mi je seveda všeč, da je tudi zaradi izvajalcev, kot sta 2Cellos, moje glasbilo vse bolj priljubljeno.

Amerika je družba šova, a na to ne gledam kritično. Ljudje se nismo veliko spremenili od takrat, ko nam je cesar ponudil kruha in iger. Komercialne institucije in posamezniki v Ameriki močno izkoristijo človeško dovzetnost za uživanje razburljivega dogodka na nogometnem igrišču ali na odru.

To, kar družbo varuje pred pretiranim uživanjem cenene zabave, so tradicije in obredi. Teh je v Ameriki manj ali pa so mlajši kot drugje po svetu zaradi sorazmerno kratke zgodovine. Tiste starejše tradicije domorodcev pa so zgodnji priseljenci močno poteptali.

En primer iz mojega poklica: Slovenska filharmonija je stara več kot 300 let. Mesto, v katerem trenutno stanujem, je dom najstarejšega simfoničnega orkestra zahodno od reke Misisipi, Greeley Philharmonic, ki je začel delovati leta 1911. V večini ameriških mest ni dolge tradicije obiskovanja orkestrskih koncertov. Tradicija obiskovanja bejzbolskih tekem pa je zelo močna.

Vodilni v orkestrih in drugih kulturnih organizacijah bi se lahko veliko naučili od izvrstnih produkcij lige NFL ali NBA. Glasbeniki smo včasih preveč ponosni na tradicije, ki nas posledično omejujejo. Kakšen šov bi ponudil Mozart, če bi imel na voljo stadion, ozvočenje, videoprojekcijo in laserske vizualne učinke?!

Instantnega "superbowlovskega", ker bi drugače težko kril stroške. Toda šalo na stran. Sodelovali ste z glasbeniki, kot so Stevie Wonder, Quincy Jones, Joe Cocker ... Kako hitro so se vam razblinile predstave o hollywoodskih sanjah? In kaj je pripomoglo k temu?
Še posebej v študentskih letih sem se ukvarjal z bolj komercialnimi projekti, tudi v filmskih studiih v Hollywoodu. Danes precej bolj cenim svoje delo kot komorni in orkestrski glasbenik, violončelist solist, univerzitetni profesor ter mentor številnim študentom.

Hollywoodskih sanj sam nikoli nisem imel. Vsi svetovno znani glasbeniki, s katerimi sem sodeloval, imajo nekaj skupnega: so izredno dobri v svojem delu in določen splet okoliščin jih je pripeljal do tako velike prepoznavnosti. Ta prepoznavnost pa je lahko tudi veliko breme. Med najslavnejšimi posamezniki ni veliko veselih, zadovoljnih in ponosnih na osebno ali družinsko življenje. Spomnimo se tragičnega konca življenja Robina Williamsa.

Koliko je ameriška kultura odprta za tuje vplive? Zdi se, že ko se, recimo, voziš po New Yorku, da je vse "drugačno" margalizirano na četrti - kitajsko, italijansko, mehiško, Harlem ... Po drugi strani pa so največji strokovnjaki profesorji ... prav iz tujih držav.
Ljudje si ustvarijo okolje, v katerem se počutijo doma. Velik priliv ljudi v Ameriko iz skoraj vseh držav omogoča, da se večina preseljencev poveže z rojaki. Mislim, da imajo Američani v primerjavi z Evropejci v povprečju manj predsodkov ali strahu pred priseljenci. Sam sem se že v študentskih letih popolnoma asimiliral v jeziku in v življenju na splošno. Imam še minimalen naglas, a me nekdo s tenkim ušesom za "priseljenca" prepozna šele v obsežnejšem pogovoru. To ne pomeni, da sem pozabil, da sem Sloven’c. V 17 letih nisem volil samo na enih slovenskih državnih volitvah. Glede največjih strokovnjakov iz tujine pa nisem prepričan. Odvisno od trenutka, v katerem nekdo postane ali se šteje za Američana. Odprtost delovnega trga tukaj omogoča, da se išče in najde najboljše strokovnjake, ne glede na to, od kod prihajajo. Rezultat tega je neizmerno število perspektiv, ki pripomorejo h končnim rezultatom na katerem koli področju. Zaradi te odprtosti se ljudje čutijo manj ogrožene in so zato manj teritorialni, kot smo mogoče vajeni v Sloveniji.

Rammstein pojejo: "We’re all living in America?" Ali res vsi živimo v Ameriki? Ali Amerika postaja "svetovna vas"?
V globalni vasi Ameriki najbrž živijo tisti, ki se prepustijo zabavi z ameriško vsebino. A plitkost človeškega duha ne izvira iz Amerike. Dominantna "kultura", s komercialnimi interesi, najbrž lahko nenamerno tudi poneumlja. Večja težava je (bila), omejevanje in namerno poneumljanje, ki ju izvaja država. Določene vrednote, ki jih Amerika zagovarja - v miru ali na silo -, se širijo po svetu in bodo zagotovo obstale. Tudi večina teh vrednot ne izvira iz Amerike. Dolgoročno sem prepričan, da narodi ne bomo pozabili svoje zgodovine, jezika, kulture, običajev in tradicij. Tudi v Ameriki ne.

Ko danes razlagate razloge, ki so vas vodili v ZDA. Bi naredili kaj drugače, če bi morali znova ponoviti celotno zgodbo?
Najbrž ne. Včasih se vprašam, kaj bi počel in kje bi bil, če ne bi bil glasbenik. Veliko stvari me zanima in vsak dan se kaj novega naučim, a se ne bi odločil drugače. Težko si predstavljam boljšo pot. Imel sem izvrstne učitelje, mentorje, pozneje raznolike izkušnje in delovna okolja. Navsezadnje sem tudi ženo spoznal v Kaliforniji. Za moj osebni in strokovni razvoj je bilo pomembno to, da sem večkrat spremenil okolje. Iz sorazmerno tesnega slovenskega glasbenega prostora sem odšel v veliko širše okolje, v katerem sem se bil prisiljen veliko naučiti in znajti. Mladim močno priporočam, da gredo vsaj za kakšno leto v novo okolje - daleč od doma po nove perspektive. Človek spozna samega sebe šele, ko je daleč od udobnega domačega okolja.

Tina Maze ali brata Dragić?
Rad smučam, a si preredko vzamem čas. Kolorado je velik center za smučarijo. V Koloradu je Slovenija bolj prepoznavna tudi zaradi Tine Maze. Tudi košarko imam zelo rad, a sem se moral igranju že pred leti več ali manj odpovedati, ker je preveliko tveganje za poškodbo rok, ki bi lahko resno ogrozilo mojo poklicno pot z violončelom. Občasno spremljam NBA-moštvo San Antonio Spurs predvsem zaradi edinstvenega trenerja. Ko sem živel v Phoenixu, pa ni bilo mogoče spregledati Dragićevih Sunsov.

Kdaj bomo po vašem mnenju tako uspešne posameznike dobili v glasbi?
Ali 2Cellos šteje Hrvaško?

Sama se ne opredeljujeta regionalno, mediji pa jima pripisujejo bolj hrvaški kot slovenski izvor.
Zakaj iščemo zvezde? Lahko smo ponosni na manj senzacionalne uspehe. Koncentracija dobrih glasbenikov v Sloveniji je izredna, še posebej v starosti do 18 let. Kaj ko bi bili Slovenci po svetu prepoznavni po najboljšem javnem sistemu glasbene izobrazbe? To bi pripomoglo še kakšni drugi državi, ki se odloča o politiki financiranja šolstva. Vprašati se moramo le, ali je vložek davkoplačevalcev primeren, še posebej na srednješolski in univerzitetni stopnji, glede na vse manjše motnosti za zaposlitev izvrstnih mladih glasbenikov. Tudi zato nas gre tako veliko število v tujino.

Katera je največja razlika v primerjavi s Slovenijo?
Najbrž je največja razlika v odprtosti družbe. Večja odprtost do drugačnosti, do sprememb, odprtost in dinamičnost trga dela. To je okolje, v katerem se omogočajo hitri konci in ponovni začetki. V ZDA je posamezniku dovoljeno in omogočeno, da se spremeni. Spremeni lahko ime, poklic, vero ali nevero, tudi spol. Od tod ogromno število knjig in programov za samopomoč. Ljudje se poskušajo spremeniti, izboljšati. Pogosto so rezultati popolnoma površni, a vendar imajo ljudje ta cilj. Ta odprtost pomeni tudi večjo izpostavljenost tveganjem - za podjetja in za posameznike. Slabe ideje dolgoročno ne preživijo. Slaba podjetja ali organizacije propadejo. Tudi dobre ideje, če niso dovolj kakovostno izpeljane, pogosto ne obrodijo sadov. Povprečnost zdrži samo začasno.

IZ PRVE ROKE

Vaša najbolj priljubljena izletniška točka? Rocky Mountain National Park
Tradicionalno rivalstvo? USC/UCLA V Kaliforniji seveda, še iz študentskih let.

Najbolj tipičen spominek?

Mogoče kakšen kamnit ali kovinski okrasek iz enega od mnogih zapuščenih rudnikov zlata, srebra ali bakra.
Cena kave v lokalu? Dva do pet ameriških dolarjev.
Najslavnejši državljan? Najbrž predsednik Obama.
Tipična hrana in pijača?

Na splošno najbrž "Burger & Fries". Pri nas doma pa makaroni s paradižniki z vrta. Pri pijači na žalost najbrž še vedno kakšna gazirana pijača. V Koloradu se pije tudi veliko dobrega piva iz majhnih lokalnih pivovarn.

Najbolj znan predsodek, ki drži ali pa tudi ne?Ameriški kompleks superiornosti. Drži.
Najbolj znan slovenski proizvod? Ne spomnim se, da bi kdaj opazil kakšen slovenski proizvod na vidnem mestu v Ameriki. Slovenija je v Ameriki najbolj prepoznavna zaradi turizma in izstopajočih posameznikov. Slovenija ima veliko svetovno znanih strokovnjakov na različnih področjih.
Najkoristnejša beseda?

Thank (you)

O čem se trenutno največ govori?

V Koloradu je zadnje čase veliko govora o konoplji (marihuana), ki so jo pred kratkim legalizirali.

ISIS(L). Zaradi 24-urnega cikla novic pa bodo v času objave tega pogovora aktualne gotovo druge stvari.
Najbolj tipično ime in priimek?James Smith, a bo zaradi priseljevanja kmalu Jose Garcia.
Klavdija Kopina
Prijavi napako
Komentarji
zemljemerec
# 14.10.2014 ob 08:51
Ljudje ki življenja ne komplicirajo ampak se mu prepustijo, se povsod počutijo doma...
Bendit
# 14.10.2014 ob 07:00
Lepo povedan
tulalip
# 14.10.2014 ob 16:33
am shagar

Tudi jaz se bil podobnega mnenja kot ti predem sem se preselil v ZDA. Predvsem zaradi slovenskih in evropskih medijev (ter dober del ameriških medijev). Ko pa enkrat živiš tam se ti pa mnenje dobesedno obrne. Seveda ZDA ni perfektna dežela, je pa po mojem mnenju za enkrat še vedno dežela priložnosti kjer ti bo uspelo z trdnim delom.
Ko si ustvarjate podobe o določenih državah si prosim preberite tudi drugo plat. Ko preživiš nekaj časa v državi (ne kot turist), šele takrat vidiš pravo plat te družbe.
MIRNČAN
# 14.10.2014 ob 14:38
Jaz ti lahko odgovorim: priseljujejo se v glavnem Južnoameričani, kjer je življenje slabše in bolj ogroženo (primer Mehika).
Priseljujejo se tudi visoko izobraženi ljudje iz vsega sveta, ker jih ZDA pač potrebujejo.
Kljub temu moja vprašanja ostajajo


Lahko ostajajo vendar so skrajno populistična. Trdiš da se ljudje prostovoljno priseljujejo v zaostalo in oh in sploh slabo državo. Dejstvo da se tudi veliko Evropejcev priseli v ZDA. Po mnenju naših vrlih socialistov in sovražnikov zahoda je to najbrž posledica sadomazo nagnjen večine ljudi. Čudno da se vsi ne priselijo v meko človeštva in daleč najboljše države na svetu kot so Madžarska, Rusija, Ukrajina, Kitajska itd. Res čudno.
DE(j)MOKRA(s)T
# 14.10.2014 ob 07:49
Zanimivi članki. Rad potujem, ne bi pa živel nikjer drugje kot v Sloveniji.
MIRNČAN
# 14.10.2014 ob 16:33
Obstaja en rek, ki razloži tvojo smešno preprosto teorijo...Muhe so vedno letele na drek. Ampak šalo na stran-doslednost ni ravno človeška vrlina in tako se pač več ljudi drenja tam,kjer so "drobtinice z mize" večje...ne upoštevajoč dejstva, kako (prek koliko trupel in uničenja) je "kruh" sploh prišel na mizo. To je tudi za "študirane tepce" očitno prehuda matematika.

Zelo slaba primerjava glede nato da naši študentje kot po tekočem traku dobivajo njihove štipendije ki so nekajkrat višje kot pri nas. MOgoče pa le ni tako slabo v ZDA kot hočete socialisti prikazati.
MIRNČAN
# 14.10.2014 ob 13:14
Sprašujem zagovornike ZDA:
zakaj je toliko revežev, prikoličarjev in bankrotirancev zaradi zdravstvenih storitev v obljubljeni deželi?
Zakaj je tam največja stopnja razslojenosti med ljudmi?
Zakaj beli policaji vneto ubijajo črne mladeniče?


Zakaj imajo kljub tem kao stvarem ZDA ogromno število priselitev?
anny22
# 14.10.2014 ob 12:42
Intervju je potrditev reka, da nam iz države bežijo najboljši ljudje...
nekdoiznekje
# 14.10.2014 ob 15:21
Dej ne nabiji fah-q. Očitno nisi še nikoli bil v ZDA in tukaj pišeš te umotvore na podlagi ogledov par "dokumentarcev" na YouTube. Ta "srednja žalost" (kakor ji ti praviš) oziroma srednji razred, živi precej bolje kot večina srednjega razreda v Evropi. Imajo cenejši bencin, imajo cenejše obleke, hrano, nepremičnine. Zdravstveno zavarovanje si srednji razred lahko privošči brez kakršnihkoli problemov in za razliko od te naše socialistične rupe, pridejo tam takoj na vrsto za katerikoli pregled in operacijo. Če je to zate srednja žalost, me resnično zanima v kakšnem standardu ti živiš.
Pa glede možnosti uspeha, ki je tam večja kot pa pri nas samo zaradi večjega števila prebivalstva - po tej logiki bi potemtakem morali kitajci in indijci imeti tak življenski standard, da bi se jim Evropejci in Američani klanjali.
7up
# 14.10.2014 ob 08:52
Democrat

Kje so pa dosedaj zivel, da si tako preprican?
MIRNČAN
# 14.10.2014 ob 15:56
Zanimivo kako se Slovenci iz najboljše države na svetu tako radi selijo v ZDA ki je najbolj zanič država na svetu. Človek preprosto ne razume teoretike zarot.
7up
# 14.10.2014 ob 11:35
dejneseri

Misliš, da ZDA nimajo zakonov? tulalip je imel v mislih večjo odprtost za spremembe in začetek npr. novega posla. Koliko ljudi v Slo poznaš, da so recimo pustili službo, ki so jo opravljali 10 let in se zadnjo šolali, ter začeli neko popolnoma drugačno kariero. Npr peko tort?
7up
# 14.10.2014 ob 11:24
am shagar

No ne poenostavljaj. Seveda imajo korporacije in različni lobiji(sem spadajo tudi Sindikati) določene vplive na zakonodajo. Niso pa tej vplivi niti približno tako močni, kakor si nekateri predstavljate.

Na splošno v ZDA in preostalih razvitih in urejenih EU državah precej bolj veljajo načela merotakricje. Z pomočjo znanja, trdega dela in sposobnosti(ki se predvorijo v dodano vrednost in posledično denar za delodajalca) boš tam precej bolj napredoval kakor pa na povprečnem delovnem mestu v Slo. Tudi dela se v povprečju večinoma v teh državah precej več kakor pa v slo.

V urejejnih državah večinoma tudi sodstvo precej boljše deluje. Večina primerov se reši v dokaj normalnih rokih.

V slo. žal na veliko mestih vlada negativna selekcija. Poskušati dobiti vajeti v svoje roke je neplodno početje. Meni se zdi precej normalno, da se nekdo raje preseli tja, kjer bo dobil 3x višji osebni dohodek,..
dejneseri
# 14.10.2014 ob 11:18
tulalip, osebna odgovornost ni nujno v negativni korelaciji z druzbo, ki se zaveda, da posameznik brez druzbe ne more obstajat, kakor tudi ni nujno v pozitivni zvezi z "da delam kar meni odgovarja"

pravzaprav se osebna odgovornost in "delam kar mi pase" izkljucujeta in vodi do tega o cemer pise am shagar...

in druzba neenakosti pac ni komunisticni konstrukt, ampak dejstvo, ki ga ne odpravis s tem da ga oznacis za kom-konstrukt.

odpravis ga z zmanjsevanjem neenakosti; ker vsi ne morejo biti direktorji, kar pa ne pomeni, da morajo tisti, ki niso direktorji, ziveti na pragu ali pod pragom revscine (ali najraje kar pod predpraznikom).

ravno to je klec civilizacije, druzbe in kulture, da zagotavlja moznost prezivetja tudi tistim, ki iz takih ali drugacnih razlogov niso in ne bodo postali direktorji.

v nasprotnem primeru se vse zvede na clovek cloveku volk oz z drugimi besedami, nastopi cas za abolicijo civilizacije (kar se mestoma tudi dogaja).
svitos
# 14.10.2014 ob 08:15
Cca je 319 mil. prebivalcev! Lepo..
dejneseri
# 14.10.2014 ob 13:34
Mirncan, zakaj pa toliko ljudi zeli, bezi prav v sanjsko in obljubljeno evropo?

mogoce propaganda?
7up
# 14.10.2014 ob 12:54
dejneseri

In o čem konkretno si pisal? meni si zdi, da nisi popolnoma razumel, kaj je tulalip hotel povedati?

"Ne-enakost" je vedno bila in tudi vedno bo prisotna. Jaz semu raje rečem drugačnost, ki nas dela zanimivejše. Nekateri se pač rodijo intelektualno ali pa fizično sposobnejši. To je dejstvo. Privlačnejši ljudje, bodo pač z večjo verjetnostjo dobili privlačnejšega partnerja. Kako bi ti v praksi rešil to "težavo"? Bi uvedeč agencijo za prisilne poroke?
dejneseri
# 14.10.2014 ob 15:22
7up

na tocki, da je neenakost vedno bila in bo se lahko strinjava.

neenakost pac nima veze z drugacnostjo...
po tvoji analogiji recimo segregirane druzbene skupine (upam da temu ne bos oporekal) delajo zivljenje in druzbo zanimivejso?

neenakost ima le delno zvezo s sposobnostjo, ampak zato je tukaj druzba/kultura/civilizacija, da to ublazi, ce tega ne zna/noce je pac na svoji civilizacijski misiji spodletela (kar ne pomeni, da je konec sveta, je pa konec clovestva (nekomu bo tudi to vsec))

in da se razumemo, ne mislim da je trebe sposobne, podjetne in inovativne sekat.
ampak da se sposobnost, podjetnost in inovativnost postavlja nad elementarno cloveskost pa prav tako ni prav.

in v tem vidim problem pri pisanju od tulalipa.

in se o dejstvih, vcasih so verjeli v dejstvo, da je zemlja ploscata. da o druzbenih dejstvih ne govorimo.

"Ne-enakost" je vedno bila in tudi vedno bo prisotna. Jaz semu raje rečem drugačnost, ki nas dela zanimivejše. Nekateri se pač rodijo intelektualno ali pa fizično sposobnejši. To je dejstvo. Privlačnejši ljudje, bodo pač z večjo verjetnostjo dobili privlačnejšega partnerja. Kako bi ti v praksi rešil to "težavo"? Bi uvedeč agencijo za prisilne poroke?
mataj-finance
# 14.10.2014 ob 14:35
@MIRNČAN: Aprila grem obiskat to državo. Zanimivo branje.
Komaj čakajo nate!
MIRNČAN
# 14.10.2014 ob 11:07
Aprila grem obiskat to državo. Zanimivo branje.
am shagar
# 14.10.2014 ob 10:42
@tulalip

ne v središču ni posameznik, ampak denar in korporacije. Kdo ga bo imel več in kdo je posledično bolj pomemben. Važen je papir potiskan s številkami. Več ga je bolje je in pri tem trupla niso važna. To je današnja družba. Cilj pa bi bil pravična družba. Državna ureditev republika. vsi enaki pred zakonom in vsi dostojno življenje vredno človka da dela zato da živi, ne da živi zato da dela kot je to v kapitalizmu. In to ni enako socializmu, komunizmu itd. ampak važno je da blejate o tem in to je to. Ker verjetno je komunizem kriv, da so elite ugrabile državo v Sloveniji pa v ZDA pa še kje drugje. Ne krivi smo ljudje, ker smo to dopustili. Republike in ustasve pa so samo še mrtve črke na papirju. Kar s epa tičeneenakosti bo ta vedno obstajala. Samo primerna neeenakost, kjer ima določen procent ljudi več denarja kot ostali oz je neneakost določena teoretični, kakšna bi morala biti. In ta, da ima 90% bogastva v rokah 10% ljudi sigurno ni. In, ko že govoriš o "deželi priložnosti". O mitu, ki je star že sto let. Dežela priložnosti kot vsaka druga ali pa še manj. Za vsakega je priložnost za lopove pa še najbolj. Deželo priložnosti je treba ustvariti, ker nič ne pride samo. Najlažje je reči, da je država v propadu in dviginit rep med noge in jit v "obljubljeno deželo" kot jo narediti doma in prevzeti vajeti v svoje roke. Potem pa ko pirdeš v "obljubljeno deželo" vidiš, da ni vse tako lepo kot si mislil da je. Kot, da če greš v tujino ti bodo pa službe kar same letele naproti.
zozozo
# 14.10.2014 ob 16:20
ZDA, kjer povprečnost zdrži samo začasno

Ja, in kako potem živijo povprečni in podpovprečni?
astro
# 14.10.2014 ob 13:39
MIRNČAN,
sprašuješ, ne da bi mi prej odgovoril na moja vprašanja :-)

Jaz ti lahko odgovorim: priseljujejo se v glavnem Južnoameričani, kjer je življenje slabše in bolj ogroženo (primer Mehika).
Priseljujejo se tudi visoko izobraženi ljudje iz vsega sveta, ker jih ZDA pač potrebujejo.
Kljub temu moja vprašanja ostajajo!
igor-za
# 14.10.2014 ob 13:14
Zanimivo je, da so ZDA sorazmerno hitro izšle iz zadnje nepremičninske krize in gospodarske recesije in imajo med razvitimi državami trenutno najvišjo gospodarsko rast. Kot da se je sistem hitreje očistil negativnih dejavnikov. To najbrž lahko pripišemo pozitivnim atributom Darwinove teorije.
Hitro okrevanje v ZDA ni neka njihova naravna moč, temveč posledica dejstva, da je njihova tovarna dolarjev vsa leta delala na polno paro, kupovali pa so jih (dolarje) tujci -predvsem Kitajska, seveda tudi preko domačih "posrednikov", ki so tako obogateli na račun drugih.
tulalip
# 14.10.2014 ob 10:05
"Družba neenakosti" - ta komunistišna fraza se vse bolj prijema v ZDA. Uporabljajo jo vsakič ko jim politično ustreza (demokrati). Dežela priložnosti kot ZDA je avtomatsko bolj naravnana k neenakosti saj je posameznik tisti ki je v središču družbe in ne družba kot celota kot je to primer v drugih bolj socialnih državah. Moj cilj ni da bi bil enak kot drugi prebivalci ZDA, ampak da imam priložnosti in osebno svobodo da lahko delam kar meni odgovarja. Fokus na osebno odgovornost je kar daje ZDA prednost pred drugimi državami.
Se pa vidi da ta članek in veliko ostalih opisujejo ZDA z vidika leve politične opcije (kar seveda ne preseneča).
dejneseri
# 14.10.2014 ob 12:43
7up, ne govorim o zakonih, govorim o tem kar sem zapisal...
janezdolzan
# 14.10.2014 ob 08:18
Demokrat mu nisi mogel povedati!?!?

Pa ne v ZDA! Tam so sami reveži in izkoriščanje! JOJ!
SamoRes
# 14.10.2014 ob 18:23
Mirnčan
Zelo slaba primerjava glede nato da naši študentje kot po tekočem traku dobivajo njihove štipendije ki so nekajkrat višje kot pri nas. MOgoče pa le ni tako slabo v ZDA kot hočete socialisti prikazati.

Mogoče še nisi slišal da je tam letnik študija par deset tisoč dolarjev?
fah-q
# 14.10.2014 ob 15:08
Gal iz ZDA, kjer povprečnost zdrži samo začasno

In kjer JAZ GAL ne bom začasno, ERGO sem nadpovprečen...prozorno...

PS-Kot povsod drugod je tudi v ZDA par % nadpovprečnih, par % podpovprečnih vse ostalo pa je ena srednja žalost...Razlika je vedno bolj le v temu, da dosti lažje uspeš tam kot v Slo zato ker je uspeh v ekonomiji pač preprosto nagnjena k večjemu trgu...na večjem trgu lažje najdeš več kupcev, kar pomeni hitreje prideš do točke, ko zalaufa...drugidejavnik je še ta, da ti ki so dalj v kapitalizmu sami znajo manj narest-in pol ne polagajo ploščicami doma ampak najamejo koga...pr nas je do predkratkim mariskdo še precej stvari opravil sam...
mataj-finance
# 15.10.2014 ob 08:50
@mooodeeel: Buuuuu Amerika! Zakaj ni sel raje v Rusijo!

Tako kot Snowden.

Nikoli nisem mislil da bom kdaj videl ameriške disidente bežati v Rusijo.
fah-q
# 14.10.2014 ob 16:10
@mirnčan
Obstaja en rek, ki razloži tvojo smešno preprosto teorijo...Muhe so vedno letele na drek. Ampak šalo na stran-doslednost ni ravno človeška vrlina in tako se pač več ljudi drenja tam,kjer so "drobtinice z mize" večje...ne upoštevajoč dejstva, kako (prek koliko trupel in uničenja) je "kruh" sploh prišel na mizo. To je tudi za "študirane tepce" očitno prehuda matematika.
fah-q
# 14.10.2014 ob 15:38
@nekdoiznekje
Pobrskaj za besedo "funkcionalna nepismenost"...namreč nikjer nisem zanikal tega kar trablaš. Namreč ne vem kaj ima cena brancina al pa bencina z izjemnostjo in nadarjenostjo posameznika.

in še en čist statističen podatek...trend "middle class"-a v ZDA je v upadanju. Povedano drugače-vedno manjši % ljudi sodi v to kategorijo.

In še zadnji podatek-velikost trga je nujen ne pa zadosten pogoj za lažji uspeh...razumeš formulacijo al jo moram razložit bolj počasi?
fah-q
# 14.10.2014 ob 15:29
Najbolj tipično ime in priimek? James Smith, a bo zaradi priseljevanja kmalu Jose Garcia.

Iz Wikipedie
Not Hispanic nor Latino 258,267,944 83.6 %

Spet nabija v prazno...Josejev Garcia je max 17%. Do večine (50+%) je še dooooooooolga pot.

Zanimivo je, da so ZDA sorazmerno hitro izšle iz zadnje nepremičninske krize in gospodarske recesije in imajo med razvitimi državami trenutno najvišjo gospodarsko rast. Kot da se je sistem hitreje očistil negativnih dejavnikov. To najbrž lahko pripišemo pozitivnim atributom Darwinove teorije.


LOL...fant pojma nima kako deluje petrodolar...in celo to prednost so ZDA zadnja leta zafurale, kar je blo še 20 let nazaj skor mission impossible-ker jim ta ureditev daje res OGROMNO prednost pred vsemi ostalimi. Naj raje več govori o glasbi...na to se ziher spozna...
astro
# 14.10.2014 ob 12:53
Sprašujem zagovornike ZDA:
zakaj je toliko revežev, prikoličarjev in bankrotirancev zaradi zdravstvenih storitev v obljubljeni deželi?
Zakaj je tam največja stopnja razslojenosti med ljudmi?
Zakaj beli policaji vneto ubijajo črne mladeniče?
SamoRes
# 14.10.2014 ob 12:07
V ZDA je še vesoljski program temeljil na našem znanju
Kazalo