Izbor ture
Pepel pokojnika se zmeša s cementom in oblikuje skulpture, ki sestavljajo del grebena Neptune. Foto: AP
Pogrebna slovesnost poteka na morju. Foto: AP

Dodaj v

Neptune Memorial: Edino podvodno pokopališče na svetu

Pokopališče sredi največjega umetnega grebena
8. november 2018 ob 07:28
Miami - MMC RTV SLO

Okoli pet kilometrov od floridskega otoka Key Biscayne leži Neptune Memorial Reef, zamišljen kot največji umetni koralni greben na svetu – ki je hkrati tudi edino podvodno pokopališče na svetu.

Ideja za Neptune oz. Atlantis, kot je tudi znan, se je porodila v glavi potapljača Garyja Levina, za izvedbo pa je zaslužna umetnica Kim Brandell.

Levin si je zamislil prostrano podvodno žarno pokopališče na globini 12 metrov v sklopu umetnega grebena, ki trenutno meri 0,2 hektara, končna površina pa naj bi znašala kar 6,5 hektara, s čimer bi bil Neptune največji umetni greben na svetu.

Neptune se je po številnih zapletih, vključno z dovoljenji, odprl leta 2007. Po obsežni oceni stanja in dolgotrajnem postopku pridobivanja dovoljenj je projekt dobil zeleno luč, ena od zahtev pri gradnji pa je bila, da se greben zgradi tako, da bi zdržal tudi najhujši orkan zadnjih sto let.

A med samim postopkom pridobivanja dovoljenj je po Floridi pustošil Andrew, orkan 5. kategorije, tako da so morali greben na novo skonstruirati.

Podvodno mesto duhov
Pokopališče je pravzaprav nekakšno mesto duhov v malem, s podvodnimi cestami, ki vodijo do osrednjega prostora s klopmi in kipi.

Neptune je namenjen pokopom na morju, v prvi fazi pa lahko sprejme 850 posmrtnih ostankov, a končni cilj je več kot 125.000.

Čeprav se o pokopališču v medijih pogosto piše kot o podvodnem mavzoleju ali podvodnem pokopališču, tehnično greben ne izpolnjuje meril ne za eno ne za drugo, ampak je njegov uradni naziv upepelitveno spominsko obeležje.

Pokop poteka tako, da upepeljene ostanke zmešajo s cementom in oblikujejo najrazličnejše skulpture, od levov do okrašenih stebrov, ki jih umestijo v to podvodno mesto kot del grebena, ob skulpturi pa dodajo nagrobno ploščo.

Greben s pokopališčem vred je bil sicer zasnovan kot dom morskega življa in tudi kot potapljaška destinacija. Neptune lahko obišče vsak – bodisi s svojim čolnom bodisi v sklopu organizirane potapljaške ture.

K. S.
Prijavi napako
Komentarji
Aprila
# 08.11.2018 ob 07:47
Dobra ideja.
Ljubinica
# 08.11.2018 ob 09:17
Zanimiva ideja.
lončekkuhaj
# 08.11.2018 ob 08:19
Bizarno.
apneni
# 08.11.2018 ob 11:16
Krimsky

Sicer malo mimo članka, zgolj pogled na komentar...

Ko bi le še država vzela svoje državljane s tako blagohotnostjo in nas ne bi gnjavila..... razen, če je vse v moji glavi...... potem ga ni nad mano, ki bi me prisilil upoštevati moralne zakone, ker teh tako ali tako ni....... Počutim se tako svobodno.... :)

... dokler me na silo ne strpajo v arest.... Očitno država verjame v moralne zakone :(
Krimsky
# 08.11.2018 ob 08:59
Itak je vse …
~
… v naših glavah.

Včasih sicer dobimo občutek, da kaj 'moramo' ali 'želimo', in temu občutku se kajpak lahko prepustimo (damo zasužnjiti), … in potem res moramo in želimo.

Kaj pa če se mu ne?

Potem ni sile v tem kotu vesolja, da bi kaj morali … potem nad nami ni niti zvezdnega neba, niti moralnega zakona, … skratka, nobenega gnjavatorja … in prvič v življenju si lahko zares oddahnemo, … ni nam treba storiti ne tega ne onega.

In ker nam osebno ni treba storiti ničesar, tudi nikogar drugega ne prisiljujemo ali omejujemo, da bi kaj moral ali ne bi smel storiti. Tudi pokopavanje mrtvih ali karkoli drugega sprejemamo z blagohotno dobrodušnostjo … tile Američani so prav domiselni …
apneni
# 08.11.2018 ob 15:46
'Zločinci«, ki jih zapiramo danes, bodo čez tisoč ali več let – nedolžni. Kar neizogibno pomeni, da so nedolžni že danes …

Če te prav razumem, so pedofili, morilci, tatovi in kar je še podobnih, pravzaprav nedolžni in po krivici obsojeni? In jih bodo čez tisoč let imeli za nedolžne?
Krimsky
# 08.11.2018 ob 13:28
Seveda imaš prav, svoboda-ZA je nesmisel …
~
… a večini neznansko godi prav ta občutek, da se »svobodno odločajo za«, da nekaj svobodno izbirajo, … in rajši bi se pustili povoziti s cestnim valjarjem, kot vzeti ta občutek – svobode-za.

Praktični zakoni temeljijo na zgodovinskih izkušnjah, od Hamurabija prek rimskega prava dalje. So pravični? Niso! A za silo vendarle držijo skupnosti skupaj … in to je velika stvar.

Dame, ki so jih v srednjem veku skurili kot čarovnice, danes smatramo za nedolžne. A nedolžne so bile seveda že takrat, … čeprav so jih uporabljali kot grešnega kozla (koncept znan tisočletja).
'Zločinci«, ki jih zapiramo danes, bodo čez tisoč ali več let – nedolžni. Kar neizogibno pomeni, da so nedolžni že danes …
apneni
# 08.11.2018 ob 11:49
Svoboda-ZA je očitno tak nesmisel, da ga sam ne uspem razumeti..... Morda bi potreboval kakšen plastičen primer za lažje razumevanje, kdaj govoriva o t.i. svobodi-ZA. Do sedaj sem se vedno ukvarjal zgolj s pojmom svoboda.

Na čem pa temeljijo ti praktični zakoni... kaj je njihovo vodilo.... na podlagi česa odločajo kaj je prav in kaj ne...? Je sodna veja sploh lahko pravična, ali je to zgolj utvara, ki smo si jo kot družba ustvarili, glede na to, da naj ne bi bilo nad nami moralnega zakona?
Krimsky
# 08.11.2018 ob 11:37
@ apneni

Država se ne ukvarja z moralnimi zakoni …
~
… ampak s praktičnimi.

S katerimi skuša za silo zakrpati množico različnih tendenc in impulzov, k prevevajo posameznike … da ne posegajo pretirano v območje nekoga drugega.

Občutek, da se počutiš tako svobodnega – je napačen. Ni cilj šah igrati svobodno, ni cilj v prometu voziti svobodno, ni cilj delati karkoli svobodno … ampak vselej bolj primerno nečemu (poziciji v šahu, razmeram na cesti, okoliščinam na splošno).
~
Vsi naši nesporazumi okrog 'svobode' izhajajo iz jezika, ki v isti koš meče svobodo-OD in svobodo-ZA.
Medtem ko je svoboda-OD smiselna (o njej sem pisal v prvem postu), pa je svoboda-ZA čisti nesmisel, … ki nikakor ne more biti cilj, ... cilj je vselej lahko zgolj manj svobodno(ZA) ravnanje, bolj primerno okoliščinam, sodobnikom, okolju …
Krimsky
# 08.11.2018 ob 16:11
Neizogibno bo prišlo do spoznanja …
~
… da smo vsi produkt okolja, razmer, naključij … nekdo je imel več sreče, drugi manj.

V ZDA bodo tudi v naslednji generaciji nalovili desetkrat toliko zapornikov kot v kaki bolj običajni državi. 'Krivdo' torej zaman iščemo pri posamezniku, iskati jo moramo v okolju.
Ramus
# 08.11.2018 ob 11:28
Hrana za ribe,....
menitosi
# 08.11.2018 ob 09:52
Čudovito in koristno. Takšne zadeve znatno izboljšajo morsko življenje v okolici.
Kazalo