Kje je Jan?
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 25 glasov Ocenite to novico!
false
Bacalar leži ob veliki laguni, pravzaprav sladkovodnem jezeru, streljaj od meje z Belizejem. Foto: Jan Konečnik
false
Po dveh urah čakanja v Tulumu smo obupali in se odločili za prevoz do Bacalarja s »colectivom«. Foto: Jan Konečnik
false
Aleksi in Gaby, moja gostitelja v Cancunu. Foto: Jan Konečnik
false
Playa del Carmen ima lepo plažo, a je precej turistično mestece, tako da popotniki, ki ga izpustijo, ne zamujajo veliko. Foto: Jan Konečnik
Kombi
Zasebni "Colectivoti", neuničljive toyote s prijaznimi vozniki, so poceni in hitro prevozno sredstvo. Brez njih bi se javni prevoz v Mehiki verjetno sesul. Foto: Jan Konečnik

Sorodne novice

9. julij 2017
Šef, jaz grem!

Dodaj v

Zgodilo se je nekoč v Mehiki

Popotniški dnevnik Jana Konečnika: 4. del
17. julij 2017 ob 07:01
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Če bi lokalna mafija vedela, da tukaj prodajam marihuano, bi mi odtrgali glavo! Boš?" Čeprav imajo v hostlih v Bacalarju, majhnem mestecu ob prelepi istoimenski sladkovodni laguni, povsod opozorila, da so droge prepovedane, je večina turistov pod vplivom teh.

Seveda bi kraju delal krivico, če bi dejal, da je to edini razlog, zakaj prihajajo sem. Turkizno modra voda, zalivčki, izleti s kajaki, supi in čolni do majhnih otočkov, palme. Res je lepo.

Kot se večinoma zgodi popotnikom, ki potujejo sami, sem se tudi sam hitro znašel v družbi drugih osamelcev. Drugi dan v Cancunu sem spoznal Mateusza, Poljaka, ki živi na Škotskem. Prav tako potuje v smeri Ciudad de Mexica na obisk k prijateljem. Iz Cancuna sva se odpravila po dveh dneh, saj razen hotelskih kompleksov ob obali ni pravzaprav česa videti. Res je, da je blizu Chichen-Itza, kjer so znani ostanki majevske civilizacije, vendar je vse skupaj menda prepolno turistov. Vsaj tako sta mi razložila Gaby in Aleksi, moja prva gostitelja v okviru "couchsurfinga" v Mehiki. Tako si bova ruševine starih civilizacij ogledala v okolici mesta Palenque, nekoliko bolj v notranjosti polotoka Jukatan.

Do mehiške prestolnice je okoli 1.600 kilometrov, ki sva se jih odločila prepotovati od mesta do mesta, da vidiva naravo, spoznava ljudi. Za kratek čas sta se nama priključila Avstralec Gerrard, pa Izraelka Gili, ki je ravno po dveh letih končala služenje vojaškega roka. Hrano jeva na ulici. Je poceni, za od evra do dveh dobiš torto, quesadillo ali tacos, dovolj, da se prerineš do naslednjega obroka. Ker je vroče, tako ali tako ne moreš naenkrat pojesti veliko. Vodo kupujeva sproti, saj nikjer ni pitna. Tudi drugače, sploh za slovenske razmere, čisto po ulicah ravno ni. Tudi z vidika arhitekture ni presežkov. Večino hiš so očitno zgradili s tistim, kar je bilo pri roki. Mehičani so prijazni ljudje, radi pomagajo turistom, vse skupaj je seveda precej lažje, če znaš špansko in če nisi "gringo", torej iz Združenih držav. Zdaj že intenzivno obujam svoje borno znanje španščine, ki sem si ga pridobil pred nekaj leti na Kubi. Hablo un poquito de español!

"Donde es colectivo?"
Precej optimistično sva z Mateuszem v kraju Tulum zložila nahrbtnike na kup in dvignila palec. Sonce je žgalo kot noro in ponosen sem bil na svojo modro odločitev, da sem se ostrigel in si nabavil slamnik. Po dveh urah stanja na vročini ti je jasno, zakaj je sombrero mehiška značilnost. No, ustavil nama ni nihče, čeprav sva na spletni strani hitchikking.com prebrala, da je v Mehiki avtoštop pogost način potovanja. Predala sva se in šla do prve postaje, kjer stojijo »colectivos«. Poleg avtobusov namreč javni promet v tem delu Mehike - upal bi si trditi, da tudi marsikje drugje - sloni na kombijih za prevoz oseb. Po navadi stojijo ulico ali dve stran od glavne avtobusne postaje. Približno od 12 do 15 ljudi skupaj s prtljago se natlači noter. Večinoma so to domačini, pa tudi turisti se najdejo, sploh na turističnih območjih. Ko prideš do zadnje postaje, tam čaka nov colectivo, ki pelje do naslednjega mesta. Kombiji so polni, tako da je to očitno najhitrejši in najcenejši prevoz za nekoliko daljše razdalje. Za 75 pezet, dobre tri evre, se pelješ recimo 150 kilometrov daleč.

"La droga"
Neki večer sem govoril s precej pijanim zaposlenim na recepciji v hostlu. Pogovor je hitro nanesel na travo. "V Mehiki imamo najboljšo travo," je nekoliko ponosno razložil in od nekod potegnil vrečko marihuane. Vzel je vršiček, mi ga nazorno pokazal in precej resno dejal. "To je stvar, zaradi česar ljudje v Mehiki umirajo. Ampak tako pač je. Če bi kdo vedel, da tukaj prodajam travo, bi mi odtrgal glavo! Boš?" Če je tako resno ali ne, ne vem. Vem pa, da mi je v Playi del Carmen v lokalu na plaži že po drugi coroni natakar ponudil travo in kokain. "Če skadiš enega, boš poletel," je pripomnil. "Ne bom poletel, bom pa razmišljal drugače," sem mu prijazno odvrnil in oba sva se nasmejala.

Isti večer so se v Playi del Carmen ob plaži v nekem precej obljudenem lokalu tudi streljali. Domačin je umrl, dva sta bila težko poškodovana - menda zaradi spora, kdo bo tam razpečeval mamila in kdo ne. Tamkajšnji časopisi so umor pripisali kartelu Jalisco Nueva Generación. Naslednji dan so klub zapečatili s trakom, postavili na vogal pet pripadnikov zvezne policije z avtomatskim orožjem, da bi se turisti počutili varneje, in to je to. V sosednjih nabito polnih lokalih je tako kot vsak dan iz zvočnikov na ves glas odmeval za ta del sveta tipični reggaeton in ni bilo čutiti, da bi se kaj zgodilo in da bi se kdo okoli tega kaj posebej vznemirjal. Pač, zgodilo se je nekoč v Mehiki.

p. s. Poleg slavnega švicarskega noža sem doma pustil tudi adapter za mehiške vtičnice. Čisto sem pozabil, da imajo tam ameriški tip vtičnic. Kot na druga potovanja sem tudi tokrat vzel s seboj preveč oblačil, že v Playi del Carmen sem nahrbtnik olajšal za okoli dva kilograma. Verjetno bom moral tega še zmanjšati, ker je res tečno vlačiti toliko prtljage, čeprav za zdaj zgolj od avtobusa do avtobusa. Še to, neko noč so me komarji dobesedno posilili … te naše kreme in razpršila so bolj za psihološki občutek kot kaj drugega.

Moja pot: Cancun, Playa del Carmen, Tulum, Limon, Bacalar

Jan Konečnik
Prijavi napako
Komentarji
Guinness
# 17.07.2017 ob 10:19
To je tip turista, od katerega država nima nič ...

V to kategorijo na zalost spada veliko backpackerjev. Jaz sem lani na Phuketu skoraj enega vsekal, ko je na stantu na ulici prosil prodajalko, ce mu da popust za plastenko vode. Ne vem kak komu sploh na pamet pride, da se gre kot Evropejec v Aziji prepirat za mogoce 10 centov z nekom, ki mu tistih par centov dejansko lahko precej pomeni.
semaino
# 17.07.2017 ob 12:45
A gate si ze obrnil, nas dragi kolega? lol ;)
Jon Sneg
# 17.07.2017 ob 12:35
Posebna sorta so tisti popotniki, ki barantajo (in se kregajo) za vsak fičnik,..., ki njim ne pomeni nič, nekemu domačinu pa lahko mnogo. Ko se je nekdo pripravljen z domačini npr. na Tajskem prepirati za 1 Baht (cca 0,02 EUR) veliko pove o takem človeku. Še slabše vrste so tisti popotniki, ki po hostlih kradejo stvari drugim popotnikom (npr. higienske stvari, hrano iz hladilnikov, denar in dragocenosti) ali pa od domačinov. Toliko mogoče o nizkocenovnih popotnikih.

Obstajajo pa tudi cvetke med turisti z denarjem!
Kolikor mi je poznano, slovenski hotelirji ne sprejemajo radi gostov iz Izraela. Mi je pripovedoval nek hotelir, da so prišli vprašat po sobah popoldne,... Ko jim je povedal ceno za sobo, so odšli dalje in se vrnili proti večeru in hoteli vedeti, koliko stane nočitev tedaj- zahtevali so popust, ker je bila soba še nezasedena, vendar ta tip ni "klonil". Pripovedovali so mi, da so kot gostje Izraelci namerno pustili teči toplo vodo in tako izpraznili bojlerje, da so kasneje lahko zahtevali popuste, ker ni bilo tople vode, da o pokradenem priboru, žarnicah in celo o manjkajočih WC metlicah niti ne govorim.
Wasabi
# 17.07.2017 ob 17:08
@Skippy
To je tip turista, od katerega država nima nič ...


Skippy ne kapira, da turist tipa hotelski gost zapravlja v državi 7 oz. max 14 dni, backapckerji pa nekaj mesecev. In v teh nekaj mesecih zapravijo denar na veliko večjih koncih kot pa hotelski gosti, ki gredo od sobe do šanka in bazena, potem si pa privoščijo še 2 ekskurziji in v lokalni drogeriji kupijoi še en parfum za domov. Sem drugače spoznal že backpackerje, ki dnevno trošijo krepko čez 50 EUR, backpackerji so pač zato, ker jim to leži in se v tej koži dobro počutijo. To je nekaj, kar kakšne razvajene riti nikoli ne bodo razumele;) Najbolj pomembno je, da imajo korist od backpackerjev domačini in da se sprožajo multiplikativni učinki trošenja.
DAbears
# 17.07.2017 ob 08:48
Lol Jan ti ga pa pihnes
Men verjem da mexikanci komaj cakano na amerikance ker majo dnar in za vse storitve lepo placajo plus napitnina
In ne tako kot vi lutate in fehtate
Mexikanci od vas popotnikov nic ne zasluzjo ali bol malo
Tko da se ne delaj norca ker gringoti al kokr jim ti pravis jim puscajo veliko dolarckov
Jon Sneg
# 17.07.2017 ob 10:15
Mehikanci imajo radi Amerikance, ker so le-ti pripravljeni plačati skoraj vsako ceno,..., višjo kot turisti ali popotniki od drugod (podobno znajo v marsikaterem delu sveta domačini bolj odreti Japonce ali Korejce kot ostale). Povprečen Američan ni ravno utelešenje bistrosti in iznajdljivosti v tujini, ponavadi pa je prisotna še komponenta strahu (oh my God it's a third world country),... Po lastnih izkušnjah vem, da je na plažah Cancuna ali Playa del Carmen cena za Amerikance 2x višja kot za ostale tujce, kar ti domačini tudi povedo.
K_ris
# 17.07.2017 ob 16:26
@Skippy

Tudi če je samo evro za vsak obrok, je poleg tega še po nekaj evrov za vsako nočitev in nekaj evrov za skupinske taksije. Poleg tega so tu še vsaj trgovine, kjer kupuje vodo in ostalo ...

In vsak od teh posameznikov ima od njega direktno korist.
peacebok
# 17.07.2017 ob 17:25
Neprimeren čas za obisk Mehike. Kdo gre poleti v Mehiko?

Naj vas članek ne odvrne od potovanja v Cancun. Če potuješ v neki normalni varianti za zmeren denar, je vse veliko lepše (nobenih streljanj in drog). Vsekakor pa je norost, da si ne ogledaš Chichen-Itze ko si tam, saj je to eno izmed 7 antičnih čudes sveta.

Če bi bilo vse tako slabo Američani ne bi drli v Cancun.
aaa
# 17.07.2017 ob 10:41
To je tip turista, od katerega država nima nič ...

Zelo kratkovidno razmišljanje. Tiski, ki je zgodaj začel kot backpacker z omejenim budgetom, bo kasneje, ko bo nekaj zaslužil pustil po svetu bistveno več denarja, kot nekdo, ki tega nikoli ni počel. Poglej si Avstrijce. Brez problema te pustijo, da si v oštarije na smučiščih nosiš svojo hrano in pijačo in da koristiš njihov WC kot ne-gost. Kasneje ko nekaj zaslužiš pa jasno prideš nazaj in jim tam puščaš denar. Na Pohorju kjer sem moral vedno scat v gozdu, jim ga več ne puščam. Pa ga imam pred nosom.
ajvard
# 17.07.2017 ob 12:13
To je tip turista, od katerega država nima nič ...

ko se greš turizem, se ga greš, da imaš ti kaj od tega, ne pa država, v kateri si...

če si kolikortoliko normalen človek, pa vsekakor lokalno prebivalstvo ima nekaj od tebe...
Guzjebescu
# 17.07.2017 ob 18:28
Potopis se je začel 'odlično' v slogu novega vala primitivizma. To, kar sem zdaj prebral pa je sivo povprečje. Smešno je to, da bolj bedasto pišeš, bolj si bran. Če bi pisal zares odlično, bi pa to cenilo precej manj ljudi. :)
Skippy
# 17.07.2017 ob 15:41
Država morda res nima toliko, za razliko od tistega, ki počitnice preživlja v hotelu, pa pomaga precej večjemu številu domačinov.

S čim ravno? S tistim enim obrokom za 1 euro na ulici? Pobrani davki so znatno višji in končajo v šolah, bolnišnicah itd., ki jih najbolj koristijo ravno najnižji sloji.

ko se greš turizem, se ga greš, da imaš ti kaj od tega, ne pa država, v kateri si...

Ja, samo takšni radi tolčejo čez turizem ... tudi v zgornjem sestavku se to deloma nakazuje. Drugače pa eni turisti na splošno čutijo potrebo, da sebe imenujejo popotniki ... ker kao niso turisti.
Radoveden
# 17.07.2017 ob 12:13
Kakor komu paše. Ti se ne spremenijo. Pač ostanejo taki za vedno. Tudi potem ko zaslužijo se še vedno podajajo na take tripe mimo hotelov in mimo konvencionalnih poti. S čimer ni popolnoma nič narobe.

Razlika je mogoče v tem, da ko imajo denar in ko so ga sami zaslužili, ga porabijo in ne žicajo na ulicah in barantajo. Ko je konec dopusta se vrnejo domov. To je razlika med backpackerjem ki ima službo in tistim ki misli, da mu je svet nekaj dolžan.
Chicken Boy
# 17.07.2017 ob 17:34
Vsi, ki pravite da je vzel s seboj preveč, ga zna še zebst v Mexico Cityu. :)
Jon Sneg
# 17.07.2017 ob 17:22
Najbolj pomembno je, da imajo korist od backpackerjev domačini

V Burmi je celo priporočljivo, da čimveč stvari in storitev kot popotnik nabaviš pri domačinih, kot pa da podpiraš njihova državna podjetja in posledično s tem tudi vojno hunto.

V državah tretjega sveta je veliko hotelov in resortov v lasti tujih multinacionalk, kjer vodstveno osebje predstavljajo ex-pathi,..., domačini pa so le poceni delovna sila. Zato je tudi v teh primerih priporočljivejše bivati pri lokalcih in jim s tem omogočiti zaslužek.
Skippy
# 17.07.2017 ob 09:48
To je tip turista, od katerega država nima nič ...
K_ris
# 17.07.2017 ob 10:50
@Skippy

To je tip turista, od katerega država nima nič ...


Država morda res nima toliko, za razliko od tistega, ki počitnice preživlja v hotelu, pa pomaga precej večjemu številu domačinov.
K_ris
# 17.07.2017 ob 10:48
Poleg slavnega švicarskega noža sem doma pustil tudi adapter za mehiške vtičnice. Čisto sem pozabil, da imajo tam ameriški tip vtičnic. Kot na druga potovanja sem tudi tokrat vzel s seboj preveč oblačil, že v Playi del Carmen sem nahrbtnik olajšal za okoli dva kilograma. Verjetno bom moral tega še zmanjšati, ker je res tečno vlačiti toliko prtljage, čeprav za zdaj zgolj od avtobusa do avtobusa.

Saj smo ti že komentatorji povedali, da imaš preveč prtljage s sabo :) Drugič pravočasno vprašaj.
Je pa res, da se na lastnih napakah največ naučimo. Čeprav mi je v tem kontekstu zanimiv zgoraj podčrtani del, da se to očitno ni zgodilo prvič ...
Kje je Jan?

Novinar Jan Konečnik se je odločil uresničiti svoje popotniške sanje. Po petih letih dela na Televiziji Slovenija je mikrofon postavil na hladno in jo za leto dni mahnil v svet. Zanimive zapise in fotografije z njegovega potepanja po Latinski Ameriki, Aziji in Afriki boste lahko spremljali enkrat tedensko. Njegova pot se bo izrisovala sproti. Kot pravi, gre »za nosom«.

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družbena omrežja (Twitter, Facebook, Scribble, ...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikov.

S pritiskom se strinjate z uporabo piškotkov!

A post shared by Jan Konecnik (@kje_je_jan) on

Kje je Jan?
link
Kondomi, vrvica in švicarski nož
36
13. julij 2017 ob 07:06 Obstaja nepisano pravilo, da na štirinajstdnevno potovanje vzameš s seboj enako veliko stvari, kot če bi šel za leto.
Več novic ...
Kazalo